Mestna občina Maribor pripravlja prenovo odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena, ki ga bodo obravnavali mestni svetniki. Veljavni odlok iz leta 1992 zaradi zakonodajnih sprememb, novih občinskih meja in spremenjenega stanja kulturne dediščine ne ustreza več današnjim razmeram.
Kot je pojasnila Mojca Štuhec iz občinskega urada za kulturo in mladino, gre za pomemben dokument, ki ne ureja zgolj varovanja zgodovinskih objektov, temveč vpliva tudi na razvoj mesta. Pri tem je ključno, da kulturni spomeniki ohranijo svojo vrednost, hkrati pa omogočajo uporabo v sodobnem življenju.
V zadnjih desetletjih so bili nekateri objekti porušeni ali prezidani, drugi pa so pridobili pomen kulturne dediščine. Med novostmi je večji poudarek na arhitekturi 20. stoletja, predvsem modernističnih stavbah in urbanističnih zasnovah. Takšen primer je stanovanjski kompleks ob Gosposvetski cesti s šestimi bloki in štirimi stolpnicami, kjer so pomemben del zasnove tudi zelene površine.
Spremembe zadevajo tudi staro mestno jedro. Nekdaj samostojno območje Židovske četrti bo vključeno v širše območje mestnega jedra, kjer stoji tudi mariborska sinagoga, ki ima status spomenika državnega pomena.
Za lastnike zaščitenih nepremičnin spremembe ne pomenijo nujno strožjih ali milejših pravil obnove. Odlok določa splošne varstvene režime, konkretne pogoje za posege pa še naprej predpisuje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na občini želijo predvsem omogočiti, da zgodovinski prostori ostanejo živi in prilagojeni potrebam prebivalcev.
Priprava odloka poteka že več let. Strokovne podlage je pripravil mariborski območni zavod za varstvo kulturne dediščine, med javno obravnavo junija 2024 pa so prejeli 21 pripomb. Predlog so nato dodatno usklajevali s pristojnimi službami in zavodom, zdaj pa ga bodo obravnavali mestni svetniki.
