V Gornji Radgoni se je minuli konec tedna začel 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. Na več kot 70 tisoč kvadratnih metrih se predstavlja skoraj 1700 razstavljavcev iz 36 držav. V ospredju letošnjega sejma so prihodnost kmetijstva, prehranska varnost ter prilagajanje na vse izrazitejše podnebne spremembe.

Prav domača pridelava hrane dobiva v času vse pogostejših vremenskih ekstremov še večji pomen. Ob odprtju sejma je predsednica republike Nataša Pirc Musar izpostavila delo slovenskih kmetov, letošnja AGRA pa ima tudi izrazito mednarodno razsežnost. Država partnerica je namreč Alžirija.

Toda za slovenskim kmetijstvom so tudi številke, ki vzbujajo skrb. Število kmetij in kmetijskih površin se je skozi desetletja spreminjalo, delež kmetijskega prebivalstva pa se je zmanjšal na približno pet odstotkov. Ob tem pridelovalce vse močneje zaznamujejo tudi posledice podnebnih sprememb.

Kako povečati odpornost slovenskega kmetijstva, je zato eno ključnih vprašanj. Na ministrstvu pri tem izpostavljajo tri stebre – lokalno hrano, mlade ter digitalizacijo, s katero želijo kmetovanje narediti učinkovitejše in prilagojeno sodobnim razmeram.

Ob tehnološkem napredku ostaja ključno tudi vprašanje domače pridelave. Več lokalne hrane pomeni manjšo odvisnost od dogajanja na tujih trgih, hkrati pa neposredno vpliva na obstoj slovenskih kmetij in dolgoročno prehransko varnost države.

Prihodnost panoge pa bo v veliki meri odvisna tudi od tega, ali bo kmetijstvo uspelo pritegniti in obdržati mlajše generacije. Prav mladi bodo namreč tisti, ki bodo prevzemali kmetije ter vanje vnašali nove pristope, znanje in tehnologije.

Sejem omogoča izmenjavo znanja, sklepanje novih sodelovanj in predstavitev sodobnih rešitev iz različnih delov sveta.

Čeprav letošnja AGRA prvič traja le pet dni, ponudbe ne bo manj. Poleg najnovejše kmetijske mehanizacije, tehnologij in živilsko-predelovalne industrije obiskovalce čakajo strokovna srečanja, kulinarična ponudba ter številne predstavitve in razstave.

Sejem že dolgo presega okvirje izključno strokovnega kmetijskega dogodka, saj nagrajuje tudi širši krog obiskovalcev – od ljubiteljskih vrtičkarjev in poznavalcev kulinarike ter vin do družin. Številni med njimi se na sejem AGRA vračajo tradicionalno, iz leta v leto.

Že več kot šest desetletij AGRA predstavlja stičišče kmetijstva, živilske industrije in podeželja, kjer kljub velikim spremembam, ki jih je v tem času doživelo slovensko kmetijstvo, znanje domačih pridelovalcev ostaja pomemben del slovenskega podeželja.

Prejšnji članekPodravje pod udarom suše