Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da azbest kljub prepovedi ostaja ena najnevarnejših rakotvornih snovi. Največje tveganje predstavljajo drobna azbestna vlakna, ki se sproščajo v zrak in jih ljudje lahko vdihnejo.
Azbest se je desetletja uporabljal v gradbeništvu, industriji in prometu zaradi odpornosti proti vročini in obrabi, v Evropski uniji pa je bil dokončno prepovedan leta 2005. Nevarnost danes predstavljajo predvsem starejši objekti, kjer so azbestni materiali še vedno prisotni.
Na inštitutu opozarjajo, da ljudje pri prenovah pogosto podcenjujejo tveganje. Pri rezanju, lomljenju ali vrtanju azbestnih plošč se namreč sproščajo rakotvorna vlakna, nevarnost pa je še večja, če dela potekajo brez zaščitne opreme.
Za varno ravnanje so potrebni zaščitna obleka, rokavice, očala in najmanj maska tipa FFP3, medtem ko običajne kirurške ali tekstilne maske ne nudijo ustrezne zaščite.
Posebej opozarjajo tudi na pravilno ravnanje z odpadki. Azbestnih materialov ni dovoljeno odlagati med običajne gradbene odpadke, ampak morajo biti ustrezno zaprti v neprepustno embalažo in oddani na pooblaščenih zbirališčih. Nepravilno ravnanje ali prevoz nezaščitenega materiala lahko povzroči širjenje nevarnega prahu.
Dodatno tveganje predstavljajo poškodovane azbestne strehe po neurjih ali toči, saj ljudje pogosto sami odstranjujejo poškodovane dele brez ustrezne zaščite. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da odstranjevanja azbesta ne bi smeli izvajati posamezniki brez ustreznega znanja in opreme.
Ob tem opozarjajo tudi na zmotno prepričanje, da star azbest ni več nevaren. Nasprotno – s staranjem material razpada, kar povečuje možnost sproščanja vlaken. Prav tako poudarjajo, da varna meja izpostavljenosti azbestu ne obstaja.
Prebivalcem svetujejo, naj pred posegi v starejših objektih preverijo možnost prisotnosti azbesta in za odstranjevanje poiščejo usposobljene izvajalce. Občine in organizatorje akcij odstranjevanja azbesta pa pozivajo k jasnim navodilom za varno ravnanje in zaščito zdravja.
