Varnost kolesarjev na slovenskih cestah se je v preteklem letu občutno poslabšala. Zabeleženih je bilo 1.364 prometnih nesreč, v katerih so sodelovali kolesarji, pri čemer so bili v kar 58 odstotkih primerov za nesrečo odgovorni prav sami.
Največ nesreč je bilo med kolesarji, starimi od 45 do 54 let. Najhujše posledice pa so utrpeli starejši od 65 let, saj je v tej starostni skupini umrlo pet oseb. Večina nesreč se sicer zgodi podnevi.
Uporabniki električnih koles so bili lani udeleženi v 77 prometnih nesrečah. Med njimi jih je 13 utrpelo hujše poškodbe, 56 pa lažje.
Tudi letošnji podatki kažejo zaskrbljujoč trend. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo evidentiranih že 226 nesreč z udeležbo kolesarjev, pri čemer je bilo 37 oseb huje poškodovanih. V prometnih nesrečah z električnimi kolesi je sodelovalo 15 kolesarjev, dva sta bila huje poškodovana, 12 pa lažje.
Kolesarji danes predstavljajo približno deset odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu, njihov delež pa bi se lahko brez dodatnih varnostnih ukrepov še povečeval, kaže zadnje poročilo Evropskega sveta za varnost prometa.
Posebej ranljivi ostajajo starejši kolesarji, predvsem zaradi vse večje uporabe e-koles. Po podatkih poročila je kar 65 odstotkov smrtnih primerov med kolesarji v Evropski uniji povezanih s trki z motornimi vozili. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja ostajata neprilagojena hitrost in pomanjkanje varne ter ločene kolesarske infrastrukture.
Ob tem pristojni opozarjajo tudi na rast števila huje poškodovanih kolesarjev, pri čemer je dejanski obseg poškodb pogosto celo podcenjen.
