Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo februarja znašal še 37,17 evra, s 1. marcem pa se bo zvišal. Nova višina naj bi po izračunih dosegla 39,36 evra. Pri izračunu je upoštevana 5,9-odstotna rast povprečne plače v preteklem letu, ki jo je nedavno objavil Statistični urad Republike Slovenije. To pomeni, da bodo zavezanci v enem letu plačali nekaj več kot 26 evrov več kot leto prej.
Višino prispevka ministrica za zdravje določi najpozneje februarja in jo objavi v Uradni list Republike Slovenije, pri čemer jo omejuje zakon. Ta določa, da se prispevek uskladi enkrat letno, 1. marca, glede na rast povprečne bruto plače v državi v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
Gre za drugo uskladitev od uvedbe prispevka; lani se je zvišal s 35 evrov na 37,17 evra. Na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije so pojasnili, da se pri izračunu upošteva rast povprečne plače v obdobju januar–december glede na isto obdobje leto prej, ne pa zgolj primerjava decembrskih plač. Po metodologiji statističnega urada se nominalna rast določi kot razmerje med povprečno mesečno plačo v referenčnem obdobju in povprečjem istih mesecev v primerjalnem obdobju.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjenо z začetkom leta 2024. Da bi preprečila napovedano podražitev za približno deset evrov, je vlada že pred ukinitvijo zavarovalnicam določila najvišjo dovoljeno premijo, pozneje pa jim izplačala 33,5 milijona evrov odškodnine.
Medtem sta Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili zahtevo za ustavno presojo dela zakona o dolgotrajni oskrbi. Izpodbijata 55. in 56. člen, ki uvajata prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga morajo plačevati upokojenci ter dodatno tudi popoldanski samostojni podjetniki. Več podrobnosti naj bi predstavili na novinarski konferenci.
V opoziciji že dalj časa opozarjajo, da zakon z obveznim prispevkom obremenjuje tudi nekatere najranljivejše skupine, predvsem upokojence, ki so hkrati med glavnimi upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe. Kot del predvolilnih obljub so napovedovali možnost ukinitve prispevka za določene skupine. Kritični so tudi do dejstva, da je država začela prispevek pobirati še pred polnim začetkom izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe.
