Ob prvih izdanih položnicah za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše so predstavniki oblasti izpostavljali, da so stanovalci končno občutili finančno olajšavo. Decembrski zneski so res nižji, saj sistem dolgotrajne oskrbe iz zbranih prispevkov pokrije razliko do polne cene. A javnosti je bila predstavljena le polovica zgodbe.
Vstop v sistem dolgotrajne oskrbe je namreč 11.400 upokojencem prinesel izgubo dodatka za pomoč in postrežbo, ki je do zdaj pomagal kriti stroške bivanja in nege v domovih. Ta dodatek, v višini od 184 do 529 evrov mesečno, je za mnoge predstavljal pomemben del dohodka.
S tem, ko so se morali dodatku odpovedati, je ZPIZ razbremenil izplačilo približno 40 milijonov evrov letno.
Stanovalci domov za upokojence so tako decembra prejemali položnice z nižjimi zneski, razliko pa sedaj krije Zavod za zdravstveno zavarovanje iz sredstev dolgotrajne oskrbe, ki jih prispevajo delovno aktivni in upokojenci.
Država je s tem finančno breme dodatka za pomoč in postrežbo, ki znaša okoli 112 milijonov evrov letno, prenesla na zavarovance in plačnike prispevkov dolgotrajne oskrbe.
V finančnem načrtu ZPIZ za leto 2026 je predvideno, da bodo na račun starostnikov v dolgotrajni oskrbi letno izplačali 40 milijonov evrov manj dodatka, saj bo ta znesek sedaj pokrit neposredno iz blagajne dolgotrajne oskrbe.
