Število zaprtih oseb v Sloveniji in drugod po Evropi se povečuje, kar vse bolj obremenjuje zaporski sistem. Težave se kažejo tako v pomanjkanju prostora kot tudi v kadrovski podhranjenosti, saj so številni zavodi prezasedeni. Med njimi je tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki se že dalj časa sooča z neugodnimi razmerami. Na problematiko so v preteklosti opozarjali tako zaposleni, ki jih je premalo glede na obseg dela, kot tudi zaporniki, ki izpostavljajo neustrezne pogoje bivanja.
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij navaja, da je bilo 19. januarja 2026 v mariborskem zaporu zaprtih 167 oseb. Glede na to, da zavod razpolaga s 140 razpoložljivimi mesti, to pomeni 119-odstotno zasedenost. Še izrazitejša prenatrpanost je bila zabeležena novembra lani, ko je zasedenost dosegla 123 odstotkov.
Najbolj obremenjen zaporski zavod v državi ostaja Ljubljana. Ob koncu preteklega leta je bilo tam zaprtih 223 oseb, čeprav zapor razpolaga le s 135 mesti. Zasedenost je tako presegla vse meje in dosegla kar 165 odstotkov.
Kljub pogostim pričakovanjem, da se v času praznikov število zaprtih oseb poveča, na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij v obdobju božično-novoletnih praznikov niso zaznali dodatnega porasta števila zapornikov v mariborskem zavodu.
Naraščajoče število zaprtih oseb ob omejenih prostorskih zmogljivostih dodatno razkriva dolgoletno težavo slovenskega zaporskega sistema – pomanjkanje pravosodnih policistov. Po navedbah URSIKS so zaposleni vse bolj obremenjeni, saj število zaprtih oseb narašča hitreje kot kadrovske okrepitve. Hkrati se na razpisih v zadnjih letih prijavlja manj kandidatov, kar otežuje zapolnjevanje prostih delovnih mest.
Kljub zahtevnim razmeram so v zadnjem mesecu vendarle uspeli zaposliti pet novih pravosodnih policistov, kar pomeni vsaj manjši korak k razbremenitvi obstoječih ekip.
Po podatkih URSIKS v Zavodu za prestajanje kazni Maribor v lanskem letu niso zabeležili hujših varnostnih dogodkov. So pa zaznali povečanje števila sporov med zaprtimi osebami ter pogostejše poskuse vnosa prepovedanih snovi in predmetov. Med dejavniki, ki vplivajo na prezasedenost zaporov, izstopa tudi visok delež tujih državljanov – v mariborskem zavodu predstavljajo 44 odstotkov vseh zaprtih oseb, med priprtimi pa njihov delež presega polovico in znaša 54 odstotkov.
