Ministrstvo za delo pripravlja posodobljen izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki so ključni pri določanju minimalne plače ter številnih socialnih prejemkov. Zadnji uradni izračun je bil narejen leta 2022, sindikati pa že dlje opozarjajo, da je zastarel in prenizek ter zato ne odraža dejanskih stroškov življenja.
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da se mora višina minimalnih življenjskih stroškov izračunati najmanj vsakih šest let po enaki metodologiji. Leta 2022 so bili ti stroški ocenjeni na 669,83 evra, pred tem pa leta 2017 na 613,41 evra. Ker so razlike med izračuni velike in obdobja med njimi dolga, sindikati že leta vztrajajo, da bi moral biti izračun pogostejši – vsaj vsaki dve leti ali celo letno. Že pred lansko uskladitvijo minimalne plače so pozivali k novi izračunski osnovi, vendar se to takrat še ni zgodilo. Minister Luka Mesec pa je ob tisti priložnosti za letos obljubil pripravo novega izračuna.
Po neuradnih informacijah naj bi izračun že nastajal na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Tudi sindikalne centrale pričakujejo, da bo ministrstvo izpolnilo napovedi. Če izračuna ne bi bilo, pa je predsednik ZSSS Andrej Zorko nedavno poudaril, da bi sindikati vztrajali pri najvišji dovoljeni zakonski uskladitvi minimalne plače – to je pri 40 odstotkih nad minimalnimi življenjskimi stroški (trenutno minimalna plača znaša 32,8 odstotka nad njimi). Formula, ki jo določa zakon, predvideva, da je minimalna plača lahko največ 40 in najmanj 20 odstotkov nad izračunanimi osnovnimi stroški preživetja.
Če bi se minimalni življenjski stroški zvišali, bi to pomenilo opazno višjo minimalno plačo, še posebej, ker zakon med merila vključuje tudi inflacijo, rast plač, zaposlenost in gospodarsko aktivnost.
Takšen dvig bi verjetno povzročil precejšnje nezadovoljstvo med delodajalci, ki so že v zadnjem obdobju kritizirali uvedbo obvezne božičnice. Poleg vpliva na minimalno plačo ima višina minimalnih življenjskih stroškov neposreden vpliv tudi na socialne prejemke, kot so denarna in izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, pogrebnina in posmrtnina. Posredno pa vpliva na določitev minimalne pokojnine, na najnižje dovoljene urne postavke za študentsko in upokojensko delo ter na plačila za občasna dela v kmetijstvu. Zato bi vsaka sprememba zneska minimalnih življenjskih stroškov imela opazne posledice tudi za javne finance.
