Kljub povečanemu obsegu dela je UKC Maribor do konca julija ustvaril primanjkljaj v višini 6,2 milijona evrov. Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek verjame, da bo manjkajoča sredstva za opravljene storitve zagotovil ZZZS, kar bi omogočilo uravnoteženo poslovanje do konca leta.
Čeprav je izguba manjša kot lani, generalni direktor Vojko Flis opozarja, da rezultat ostaja zaskrbljujoč. Med ključnimi težavami navaja sistemsko neurejeno financiranje obeh kliničnih centrov ter prostorsko stisko po rušitvi stare stavbe infekcijskega oddelka, kar je obremenilo tudi druge enote. Flis pričakuje, da se bo gradnja nove infekcijske klinike vendarle začela, kljub razveljavitvi prvega razpisa. Določeno razbremenitev prinaša tudi odprtje negovalne bolnišnice na Pohorju, načrtovano v prihodnjih mesecih.
V primerjavi z lanskim letom je UKC Maribor poslovni rezultat izboljšal za 3,6 milijona evrov. A obstaja bojazen, da del opravljenega programa ne bo plačan. Povečan obseg dela je posledica dejstva, da številne bolnišnice zaradi nerentabilnosti opuščajo posamezne programe, zaradi česar se povečuje pritisk na oba klinična centra. UKC Maribor opozarja tudi na t. i. »super nadure«, ki niso vključene v vrednost zdravstvenih storitev.
Flis poudarja, da bi bilo treba plačila uskladiti z dejanskimi stroški in da še vedno pričakuje uresničitev januarja dogovorjenih obveznosti, kar bi ustanovi prineslo do 12 milijonov evrov ter stabiliziralo poslovanje. V. d. pomočnika generalnega direktorja za finance Marjan Javornik je ministrstvu predlagal še podaljšanje plačilnih rokov iz 30 na 60 dni, kar bi UKC sprostilo dodatnih 15 milijonov evrov obratnih sredstev.
V juliju se je povprečna čakalna doba na prvo zdravstveno storitev nekoliko zmanjšala, a se je hkrati povečal priliv bolnikov. »Več ko opravimo, več jih pride,« je ponazoril član sveta zavoda Franc Hočevar, ki ob tem poziva k tesnejšemu sodelovanju z drugimi zdravstvenimi ustanovami, da bi zmanjšali število nepotrebnih napotitev.
