V zadnjih petindvajsetih letih se je Slovenija soočila s kar sedmimi sušnimi obdobji, ki so dosegla razsežnosti naravnih nesreč. Suše se vse pogosteje pojavljajo tudi v regijah in sezonah, kjer jih v preteklosti ni bilo. Na območju Ptuja so se znaki pomanjkanja padavin začeli kazati že decembra, po 20. maju pa omembe vrednega dežja sploh ni bilo več.
Peter Pribožič, vodja svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Ptuj, je izračunal, da je v prvih šestih mesecih letos padlo le 350 litrov dežja na kvadratni meter, kar pomeni primanjkljaj približno 150 litrov glede na dolgoletno povprečje. »Težava je v tem, da je primanjkovalo ravno v mesecih, ko rastline najbolj potrebujejo vodo – maja in junija,« opozarja. Napovedi za prihodnje tedne pa ne prinašajo bistvenega izboljšanja, saj resnejših padavin ni pričakovati.
Matic Leben iz ptujskega kmetijskega zavoda poudarja, da suša leta 2025 ni nekaj, kar še prihaja – že se dogaja. Že decembra je primanjkovalo 86 litrov dežja na kvadratni meter, april, maj in junij pa so bili izjemno topli. V juniju je manjkalo dodatnih 80 litrov, kar kaže, da so sušni pogoji postali realnost, ne le napoved.
Poleg pomanjkanja padavin težave povzroča vročina v kombinaciji z vetrom. »Zamislite si, da bi vas cel dan nekdo sušil s fenom – točno to se dogaja rastlinam,« opisuje Leben. Sušenje tal škoduje vsem kulturam, tudi žitom, kjer že prihaja do prisilnega zorenja, kar bo vplivalo na količino in kakovost pridelka.
Koruza, najbolj razširjena poljščina, za zdaj na določenih zemljiščih še kaže zadovoljivo stanje, a to je predvsem na tleh, bogatejših z organsko snovjo. Tudi ta prednost pa je lahko kratkotrajna. Če se sušni trend nadaljuje, storži sploh ne bodo imeli pogojev za razvoj, opozarja Leben. Kljub temu, da je za dokončne ocene še prezgodaj, se zdi, da bi lahko bilo letošnje leto za kmetijstvo še zahtevnejše od preteklega.
