Po podatkih državnega statističnega urada (SURS) je število samozaposlenih v Sloveniji doseglo rekordno raven. Marca je bilo v državi zaposlenih okoli 837.000 ljudi, med njimi pa skoraj 103.800 samozaposlenih, kar predstavlja približno 11 % vseh aktivnih na trgu dela oziroma enega od devetih delovno aktivnih posameznikov. V primerjavi z lanskim marcem se je skupno število delovno aktivnih zmanjšalo za 0,4 %, število zaposlenih za 0,6 %, medtem ko je število samozaposlenih naraslo za 1,8 %.
Sindikat Mladi plus opozarja na problematiko prikritih delovnih razmerij in pomanjkljivega nadzora nad samozaposlenimi, ki pogosto delujejo kot ekonomsko odvisne osebe. Menijo, da bi bilo število samozaposlenih nižje, če bi se učinkoviteje preverjalo, ali gre za prikrite pogodbe o zaposlitvi. Trenutno ni sistematičnega nadzora, ki bi to redno preverjal.
Podatki mladinskih organizacij in inšpektorata za delo kažejo na porast kršitev: leta 2022 so odkrili 42 primerov, leta 2023 pa že 109. Po oceni sindikata bi bilo teh primerov še več ob bolj usklajenem inšpekcijskem nadzoru. Poleg tega je problematično, da morajo samozaposleni sami obveščati naročnike o svoji odvisnosti, kar večina zaradi strahu pred izgubo dela ne stori. Podobno velja za prijave prikritih delovnih razmerij.
Sindikat opozarja tudi na prakso, kjer so predvsem mladi prisiljeni odpreti s.p., saj jim delodajalci ponudijo delo izključno na tak način, da se izognejo plačevanju prispevkov. Poleg tega so odnosi urejeni po civilnem pravu, kar omogoča lažjo prekinitev pogodbe kot pri redni zaposlitv
