Predlog novele Zakona o zaščiti živali, ki prinaša spremembe pri financiranju zavetišč in pogojih za posvojitev, je naletel na pomisleke v mariborskem zavetišču. Tam opozarjajo, da bi lahko določeni ukrepi otežili njihovo delo in poslabšali razmere za najbolj ranljive živali.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je sredi februarja predlog dala v javno razpravo, pri čemer želi z njim izboljšati oskrbo živali. Ključne novosti vključujejo spremenjen sistem financiranja zavetišč ter nove zahteve glede nastanitvenih zmogljivosti. V mariborskem zavetišču, ki deluje pod okriljem Javnega podjetja Snaga, še analizirajo predlog, a so že izrazili svoje pomisleke.
Skrb za dobrobit živali mora biti na prvem mestu
V zavetišču poudarjajo, da vsaka žival prihaja z različnimi izkušnjami in potrebami, zato je pri oddaji v posvojitev ključen premišljen in odgovoren pristop. Skrbi jih, da bi prekomerna poenostavitev postopkov lahko privedla do neustreznih posvojiteljev, kar bi škodovalo tako živalim kot njihovim skrbnikom. Menijo, da hitrost oddaje ne sme biti pomembnejša od zagotavljanja primernega doma.
Posebej opozarjajo na ranljive skupine živali, kot so starejše, bolne ali vedenjsko zahtevne živali. Brez ustrezne podpore bi lahko njihova oskrba postala problematična, kar bi povečalo možnost njihove vrnitve v zavetišče.
Kazni za zavetišča – rešitev ali dodatna težava?
Zavetišče je izrazilo zaskrbljenost glede strožjih kazni, ki bi lahko negativno vplivale na njihovo delovanje. Zavetišča se že zdaj soočajo s številnimi izzivi, zato bi po njihovem mnenju morali biti kazen skrajni ukrep, ne pa primarno orodje za izboljšanje razmer.
Namesto tega predlagajo učinkovitejši sistem nadzora, ki bi vključeval tudi finančne spodbude za zavetišča, ki izpolnjujejo predpisane standarde. Prav tako menijo, da bi bile izobraževalne in svetovalne pobude veliko koristnejše od kaznovanja.
Strožji pogoji za posvojitve – da ali ne?
V zavetišču se zavzemajo za strožje kriterije pri posvojitvah. Opozarjajo, da je sprejem živali velika odgovornost, ki vpliva na življenje tako skrbnika kot živali. Pogosto se zgodi, da ljudje sprejemajo impulzivne odločitve, ne da bi premislili o vseh obveznostih.
Zato predlagajo, da bi morali bodoči lastniki pred posvojitvijo dokazati, da lahko žival ustrezno oskrbijo in ji zagotovijo primeren življenjski prostor. Prav tako menijo, da bi bilo koristno uvesti izobraževanja o specifičnih potrebah živali in preverjanje, ali so bivalni pogoji primerni.
Ne strinjajo se z mnenjem, da bi strožji kriteriji odvrnili posvojitelje. Ravno nasprotno – menijo, da bi tako preprečili nepremišljene odločitve in zmanjšali število zapuščenih živali.
Postopek posvojitve ostaja nadzorovan
V zavetišču pojasnjujejo, da pri izbiri posvojitelja previdno pretehtajo, komu žival oddajo. Pogosto se zgodi, da za isto žival obstaja več interesentov, vendar jo lahko dobi le eden.
Če ocenijo, da določen skrbnik ni primeren, mu svetujejo izbiro druge živali. Prav tako posvojitve ne odobrijo, če kandidat ne sprejme občasnih nadzorov po posvojitvi.
Financiranje zavetišč – potrebne izboljšave
Predlog zakona vključuje tudi spremembe pri financiranju zavetišč, kar v Mariboru podpirajo, a menijo, da je še možnost za izboljšave. Zavzemajo se za enoten cenik oskrbe živali, ki bi temeljil na dejanskih stroških, ter bolj stabilno finančno podporo zavetiščem, ki zagotavljajo visoke standarde oskrbe.
