Stranka Zeleni Slovenije je odločno nasprotovala načrtovani izgradnji vetrne elektrarne na območju Rogatca in Žetal, ki jo želi postaviti Dravske elektrarne Maribor (DEM). Projekt predvideva postavitev petih vetrnic, kar je naletelo tudi na odpor lokalne civilne iniciative.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec februarja objavilo študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta za Vetrno elektrarno Rogatec, ki bo v javni obravnavi do 30. marca. Na grebenu Maclja naj bi postavili tri vetrnice v občini Rogatec in dve v občini Žetale, s skupno nazivno močjo do 35 megavatov, kar bi na letni ravni proizvedlo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
Zeleni Slovenije, ki imajo sedež na Ptuju, opozarjajo, da je projekt, ki se pripravlja že od leta 2019, dolgo ostal skrit pred javnostjo. Zdaj naj bi razkrival resne okoljske posledice, ki bi negativno vplivale na naravno dediščino in kakovost življenja prebivalcev. Gradnja vetrnic bi po njihovem prepričanju povzročila trajni degradaciji kmetijskih površin, gozdov in celotnega ekosistema, saj bi poslabšala biotsko raznovrstnost in vplivala na mikroklimo regije.
V stranki opozarjajo tudi na morebitne negativne učinke na turizem, ki v Halozah šele začenja pridobivati na pomenu. Industrijski posegi bi lahko zmanjšali turistični potencial in poslabšali pogoje za življenje prebivalcev. Prav tako izražajo skrb glede vpliva vetrnih elektrarn na živalski svet, ekosisteme in zdravje ljudi, ter opozarjajo na dodatna tveganja, kot so vetrolomi in povečana možnost gozdnih požarov.
Zeleni Slovenije menijo, da lokalna skupnost ne bo imela nobenih oprijemljivih koristi od tega projekta, saj vetrne elektrarne zaradi omejenih prostorskih in vetrnih pogojev v Sloveniji niso ustrezna rešitev za energetsko prihodnost. Namesto tega predlagajo, da bi se sredstva raje namenila za obnovo infrastrukture na reki Dravi ter odstranjevanje mulja, ki povzroča okoljsko škodo. Po njihovem mnenju bi bilo ta odpadni material mogoče uporabiti tudi za energetsko proizvodnjo, kar bi predstavljalo bolj trajnostno in odgovorno rešitev.
