V letu 2023 je Slovenija dosegla znatno rast prihodkov iz javnofinančnih dajatev, ki so se povečali za 11,6 % in dosegli skoraj 25,1 milijarde evrov. Glavni razlog za to rast so bili višji davčni prihodki, ki so narasli za 11,7 %. Kljub skromni gospodarski rasti in visoki inflaciji so se plače v Sloveniji povečevale, kar je prispevalo k večjim prihodkom iz dohodnine.
Opazen je bil tudi porast posameznikov v najvišjem dohodninskem razredu. Če je bilo leta 2022 v njem 5.158 zavezancev, se je lani njihovo število povečalo za skoraj 20 % na 6.186. Ta skupina, čeprav predstavlja le 0,4 % vseh zavezancev, prispeva pomemben delež dohodnine. Povprečen dohodek za odmero dohodnine v tem razredu je znašal 153.544 evrov, medtem ko je povprečen dohodek vseh dohodninskih razredov znašal 18.922 evrov.
Najvišja letna bruto plača v Sloveniji je lani dosegla 3,2 milijona evrov, druga najvišja 1,6 milijona evrov, tretja pa 1,36 milijona evrov. Po podatkih iz letnega poročila naj bi najvišjo plačo prejemal Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke.
Na Finančni upravi RS (Furs) so rast dohodkov pripisali več dejavnikom, med drugim višjim minimalnim plačam, usklajevanju pokojnin ter prilagoditvam podjetij na pomanjkanje delovne sile. To je omogočilo tudi večje prihodke iz različnih vrst obdavčitev, vključno z dohodnino od dobička, kapitala in oddajanja premoženja v najem.
Furs sicer največ prihodkov zbere iz prispevkov, lani pa je pobral več kot 346 milijonov evrov dohodnine od dobička iz kapitala, dividend, obresti in najema, kar predstavlja 22,2-odstotno rast v primerjavi z letom 2022.
