V strahu pred vojno ali morebitnim jedrskim spopadom se nekateri že zalagajo z večjimi količinami hrane in osnovnih potrebščin. V domačih shrambah in kleteh kopičijo konzerve, riž, testenine, sladkor, moko, vodo ter higienske pripomočke, da bi si zagotovili osnovno oskrbo v primeru izrednih razmer.
Strokovnjaki opozarjajo, da ima tovrstno skladiščenje tako prednosti kot slabosti. Živila zavzamejo veliko prostora, ki ga nima vsaka družina, poleg tega pa imajo rok trajanja, ki se sčasoma izteče. Hkrati pa svarijo, da lahko pozivi k pretiranemu ustvarjanju zalog sprožijo nepotrebno paniko, saj hrana sama po sebi ne rešuje vseh kriznih situacij. Dolgotrajno pomanjkanje virov ali obsežna evakuacija zahtevata tudi dostop do zdravil, goriva, električne energije in zaščitne opreme.
Antropolog Dan Podjed poudarja, da je nekoč veljalo, da je kriza izredno stanje, danes pa postaja del vsakdana. Trenutno dogajanje ga spominja na 80. leta prejšnjega stoletja, ko so se ljudje pripravljali na morebiten napad z vzhoda ali zahoda in jih je vodilo prepričanje, da jih nič ne sme presenetiti. »Znova smo priča podobni miselnosti – ljudje množično kupujejo jodove tablete, konzerve in druge zaloge, saj menijo, da bodo tako lažje preživeli. A vse to najbolj koristi trgovcem«, pravi Podjed. Po njegovem mnenju je panika umetno ustvarjena, saj bi v primeru jedrske katastrofe zaloga konzerv verjetno malo pripomogla k preživetju.
Opozarja tudi, da nenehna kriza in strah vodita v kaos ter krepita populizem, ki se širi predvsem prek negativnih novic na spletu. Države, ki svojim prebivalcem delijo brošure za preživetje v izrednih razmerah, sicer menijo, da delajo koristno, a v resnici le povečujejo občutek negotovosti in strahu.
