Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji ob koncu tretjega četrtletja 2023 dosegla 83,6 milijarde evrov, kar predstavlja povečanje za 6,9 milijarde evrov (9 %) v primerjavi z istim obdobjem lani.
Največji delež teh sredstev predstavljajo denarne vloge, ki so znašale 30,1 milijarde evrov, od tega je kar 90 % shranjenih v domačih bankah. V primerjavi z letom 2022 so denarne vloge zrasle za 893 milijonov evrov, kar pomeni 3-odstotno rast.
Naložbe v lastniške vrednostne papirje so dosegle 29 milijard evrov, od tega je 62 % naloženih v podjetja. Skupna rast teh naložb je znašala 4,2 milijarde evrov (17 %), pri čemer so gospodinjstva izvedla neto nakupe v vrednosti 807 milijonov evrov, preostanek pa predstavlja rast vrednosti naložb.
Sredstva, vložena v investicijske sklade, so znašala 5 milijard evrov, pri čemer je 78 % tega usmerjenih v domače sklade, preostali del pa v tuje. Gotovina, ki jo imajo v rokah gospodinjstva, je znašala 7,9 milijarde evrov.
Gospodinjske obveznosti so dosegle 18,2 milijarde evrov, kar je 939 milijonov evrov (5 %) več kot lani. Skupni obseg posojil se je povečal za 6 % in dosegel 16 milijard evrov, pri čemer je bilo 84 % teh posojil pridobljenih pri domačih bankah.
Razlika med premoženjem in obveznostmi gospodinjstev je znašala 65,4 milijarde evrov, kar predstavlja 10-odstotno rast (6 milijard evrov več kot lani).
Banka Slovenije opozarja na neenakomerno porazdelitev premoženja. Po podatkih Evropske centralne banke si najbogatejših 10 % gospodinjstev lasti skoraj polovico celotnega neto premoženja v Sloveniji (49 %), medtem ko spodnja polovica gospodinjstev razpolaga le z 11 % vsega premoženja.
