Letošnja mestna politika se je v četrtek zaključila s sejo mestnega sveta, ki je bila v primerjavi s preteklimi precej mirnejša, a je vseeno pustila grenak priokus. Ta je predvsem posledica odnosa države do Maribora, ki v tem prazničnem času ni deloval kot dobrohoten Božiček, temveč bolj kot strog parkelj.
Trenutna vlada sicer prepoznava težave pri financiranju zakonskih obveznosti občin in je za ta namen zagotovila dodatna sredstva. Vendar pa ključno vprašanje rešitve teh težav na sistemski ravni ostaja neodgovorjeno. Kljub devetim milijonom evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna bo Maribor letos in prihodnje leto prikrajšan za 71 milijonov evrov. S tem denarjem bi lahko v mestu obnovili ali zgradili številne šole in vrtce, izboljšali cestno infrastrukturo ali dodatno razbremenili starše z višjimi subvencijami za vrtec.
Mineva že skoraj desetletje, odkar je Fištravčeva administracija prvič opozorila na to problematiko, a zdi se, da smo danes prav tako daleč od rešitve kot tedaj. Obup nad situacijo je občino celo prisilil, da je sprožila zahtevo za oceno zakonitosti Zakona o financiranju občin pri ustavnem sodišču. Pobudo je sprva podal mestni svetnik Igor Jurišič, a mu je sodišče zavrnilo pravni interes, zato je mestni svet v četrtek pooblastil župana Sašo Arsenoviča, da nadaljuje postopek. Rezultatov te zahteve verjetno ne gre pričakovati kmalu, a zapis v 140. členu ustave, na katerega se zahteva opira, ne pušča veliko dvomov: »Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.«
