Čakalne dobe za prvi obisk pri otroškem ortodontu so nesprejemljivo dolge in lahko trajajo več let – ponekod tri, drugje celo do sedem let. To velja tako za ortodonte v javnih zdravstvenih ustanovah kot za tiste s koncesijo.
Starši, ki želijo hitrejšo obravnavo, imajo dve možnosti:
- Samoplačniško zdravljenje, kjer praktično ni čakalnih dob, ali
- zdravljenje v tujini. Z napotnico lahko izkoristijo pravico do zdravljenja v državah EU, kot sta Hrvaška ali Avstrija, pri čemer lahko pozneje zaprosijo za povračilo stroškov. To možnost podpira tudi ZZZS, ki v nekaterih primerih napoti starše na agencije, da uredijo vse potrebne formalnosti.
Vprašanje, zakaj je sploh treba po storitve v tujino, če imamo v Sloveniji okoli dvajset zasebnih ortodontov, ostaja odprto. Ti bi lahko, kot trdijo v Sekciji zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici, povsem zadostili domačim potrebam, če bi ZZZS z njimi sklenil pogodbe, podobne tistim, ki jih ima z ortodonti v tujini. Podobno velja za zobozdravnike. To, da ta rešitev ni uvedena, sproža frustracije med strokovnjaki in javnostjo, saj razlogov za to nerazumljivo stanje ne razume nihče.
Nekateri v Zdravniški zbornici menijo, da ZZZS morda namerno otežuje dostop do storitev, da bi zmanjšal stroške. Slovensko ortodontsko združenje pa opozarja na še en problem: število napotitev k ortodontom je preveliko. Pogosto otroke napotijo brez utemeljenih zdravstvenih razlogov, saj starši včasih pritiskajo na zobozdravnike, da izdajajo napotnice tudi v primerih, ko to ni nujno.
Po ocenah združenja je takšnih nepotrebnih napotitev približno tretjina, kar dodatno obremenjuje že tako preobremenjen sistem in zmanjšuje čas, ki ga zdravniki lahko posvetijo kakovostnemu delu.
