Predlog zakona, ki ga je vodila skupina poslancev pod vodstvom Dejana Kaloha, je zaključil svojo zakonodajno pot v Državnem zboru. Po zavrnitvi na matičnem odboru so poslanci izvedli drugo obravnavo, vendar zakon ni prejel nadaljnje podpore.
Cilj predloga je bil pravno urediti status najstarejše trte na svetu, ki raste ob Hiši najstarejše trte na Vojašniški ulici v Mariboru, in jo razglasiti za spomenik državnega pomena. Zakon je predvideval:
- vzpostavitev pravil za zaščito, upravljanje in promocijo trte kot naravne dediščine,
- krepitev njenega pomena v okviru državne dediščine.
Zakaj zakon ni bil sprejet?
- Prekrivanje z obstoječo zakonodajo: Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da obstoječi predpisi že ustrezno urejajo zaščito trte, kar bi privedlo do nepotrebnega podvajanja.
- Mnenje vlade: Vlada je ocenila, da je trenutna zakonodaja zadostna in da posebna zakonska ureditev ni potrebna.
- Stališča poslancev:
- Poslanec Tomaž Lah (Svoboda) je poudaril, da je zakonodajni okvir primeren, vendar bi upravljanje trte lahko izboljšali brez novega zakona.
- Tatjana Greif (Levica) je izpostavila, da lokacija trte verjetno ne izpolnjuje kriterijev za vpis na seznam svetovne dediščine. Prav tako je opozorila, da bi prenos stroškov vzdrževanja Hiše najstarejše trte na državo bil neprimeren.
Kaj to pomeni za prihodnost trte?
Najstarejša trta ostaja pomemben simbol naravne in kulturne dediščine, ki je pod okriljem lokalnih in obstoječih nacionalnih predpisov. Hiša najstarejše trte in lokalni Zavod za turizem bosta še naprej skrbela za njeno promocijo in upravljanje.
