V prihodnjih mesecih bo zdravstvena reforma močno vplivala na prihodnost slovenskega zdravstva. Ključna vprašanja vključujejo, kateri deli reforme bodo najprej obravnavani in kdaj bodo začeli z uresničevanjem. Prav tako je pomembno, kako bo prenovljen sistem obvladoval izredne zdravstvene situacije, kot je bila pandemija COVID-19, in katere ukrepe bodo sprejeli za skrajševanje čakalnih dob za paciente.
Reforma se bo morala soočiti tudi s pomanjkanjem kadra v zdravstvu ter izboljšanjem dostopa do zdravstvenih storitev. Poleg tega se postavlja vprašanje, kako bo ministrstvo za zdravje v proces načrtovanja vključilo mnenja zdravstvenih delavcev in širše javnosti ter kdaj bodo na voljo konkretne informacije o novih ukrepih.
Vlada je sprejela tudi Uredbo o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa potrebne zmogljivosti in obseg sredstev za leto 2024. Na primarni ravni uredba uvaja nov standard za ambulante, ki vključuje povezovanje ekip družinske medicine in referenčnih ambulant, organizacijo ambulant z dodatno diplomirano medicinsko sestro ter vzpostavitev 15 ambulant za specializante družinske medicine.
Ministrstvo za zdravje pripravlja tudi spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi urejala prehajanje zdravstvenega osebja iz javnega v zasebni sektor. Predlagani ukrepi naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev v javnem sistemu. Konkretni predlogi so še v fazi priprave in bodo javnosti predstavljeni po dokončanju osnutka zakona, ki naj bi bil sprejet do konca leta. Poleg tega naj bi Zakon o kakovosti v zdravstvu prispeval k večji varnosti pacientov z natančnejšim spremljanjem kakovosti oskrbe, kar bi pomagalo zmanjšati nepotrebne postopke, izboljšati učinkovitost sistema in skrajšati čakalne dobe.
