V preteklosti so bile dolge kolone vozil na naših cestah običajno le ob koncih tedna, ko so zastoji nastajali zaradi slabo načrtovanih del. V zadnjih letih pa je prometna situacija vse leto obremenjujoča, poleti je stanje še slabše, jeseni pa se dodatno poslabša. Zdi se, da se približujemo točki, ko bodo ceste postale parkirišča. Hitre rešitve za to težavo ni, saj je najprej treba razumeti vzroke. Statistika kaže, da Slovenci nismo trajnostno naravnani. Po podatkih Eurostata smo po številu avtomobilov na prebivalca na desetem mestu v EU, pri čemer prekašamo večino držav z višjim BDP. Tako imamo več avtomobilov kot Avstrija, Francija, Španija, Belgija, Nizozemska in Danska. Res je, da so naši avtomobili starejši in bolj izrabljeni, a jih imamo več kot bolj razvite države.
Slovenci se težko navezujemo na javni promet, saj 90 odstotkov vseh poti opravimo z avtomobili, le 10 odstotkov pa z avtobusi in vlaki. Najbolj odvisni od avtomobilov so v Litvi in na Portugalskem, medtem ko na Madžarskem najbolj zaupajo javnemu prevozu. Kljub nekaterim že sprejetim ukrepom za povečanje trajnostne mobilnosti projekcije kažejo, da bo delež potniških kilometrov z osebnim avtomobilom leta 2030 še vedno 88 odstotkov, leta 2050 pa naj bi se zmanjšal na 74 odstotkov.
