Vlada je bila danes opozorjena s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da ne prisluhne gospodarstvu in mu zgolj nalaga obremenitve. Po njihovem mnenju ne izražajo pritožb in ne zahtevajo subvencij, temveč si želijo zgolj ustvarjanje konkurenčnega okolja. Posebej so izrazili zaskrbljenost zaradi osnutka podnebnega zakona, ki ga označujejo za samoumevnega in obenem predstavili gospodarsko napoved, ki napoveduje enoodstotno krepitev slovenskega BDP-ja letos.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je na novinarskem srečanju v Ljubljani poudarila, da aktivno spremljajo nastajanje zakona o obnovi po poplavah. Ta naj bi med drugim vključeval začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka, prav tako pa tudi pet let trajajočo triodstotno povišano stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. V gospodarstvu so si enotni v mnenju, da je vlada s tem, ko zgolj obremenjuje gospodarstvo, na napačni poti.
Nahtigalova je poudarila, da se naravne nesreče rešujejo s solidarnostjo, zato bi po njihovem mnenju v zakonu morala ostati le solidarnostni dan ali celo dva ali trije. Nasprotujejo dodatnim obremenitvam gospodarstva, ki niso bile doslej uravnotežene z nobeno razbremenitvijo.
“Vlada očitno ne jemlje gospodarstva resno, čeprav je od njega odvisno vse,” je opozorila Nahtigalova. Poudarila je, da v GZS niso pritoževalci in ne zahtevajo subvencij, ampak zgolj želijo ustvariti okolje, ki bo konkurenčno na mednarodni ravni.
GZS je izrazil tudi kritiko do osnutka podnebnega zakona, ki je bil na voljo za javno razpravo do 15. novembra. Čeprav podpirajo cilje zakona glede doseganja podnebne nevtralnosti in zagotavljanja blaginje ljudi, so kritični do predvidenih ukrepov. Osnutek zakona, kot je trenutno zastavljen, naj bi po njihovem prepričanju predstavljal oviro za zeleni prehod.
