Letošnji proračun Mestne občine Maribor je predlagan v višini 192,6 milijona evrov z dodatnim zadolževanjem za 27 milijonov evrov, predlog proračuna za prihodnje leto pa je v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem za tri milijone evrov. Z 11 glasovi ima v 45-članskem mestnem svetu pomembno vlogo Gibanje Svoboda, s katerim se Arsenovič sicer pogaja o sklenitvi koalicije, a ga očitno ni uspel prepričati v podporo proračunu.
Vodja urada za finance in proračun Mateja Cekić je pojasnila, da je visok proračun za letos predvsem posledica zaključka tekočega finančnega obdobja EU in s tem zaključka številnih projektov. Še vedno ostaja težava tudi razkorak med stroški izvajanja obveznih nalog in sredstvi, ki jih občini za to namenja država. Ta znaša po izračunih občine že okoli 27 milijonov evrov.
Župan Saša Arsenovič je na začetku današnje razprave ponovil, da letošnji proračun vsebuje le že začete projekte in da njegovo rekordno višino blažijo s predlogom proračuna za leto 2024, ki je nižji za 50 milijonov evrov. Več svetniških skupin ta pojasnila niso prepričala, med drugim tudi Slovenske demokratske stranke.
Nekdanji župan Kangler, katerega osemčlanska svetniška skupina je obstruirala glasovanje, je povedal, da se s predlogom proračuna ne strinjajo med drugim zato, ker ni zaključnih proračunov za prejšnje leto, iz česar bi se videlo, kako se je denar porabljal. Predstavnica Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti Lidija Divjak Mirnik pa je dejala, da je proračun za 2023, ki je najvišji v zgodovini občine, prenapihnjen in nerealno načrtovan.
Mestni svetnik Gibanja Svoboda Andrej Rajh, ki je nedavno postal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, pa je ostale svetnike obvestil, da še čaka navodilo za ukrepanje s strani Komisije za preprečevanje korupcije glede nezdružljivosti funkcij državnega sekretarja in občinskega svetnika.
