Vodstva združenj občin – Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije – predlagajo, da se povprečnina za leto 2023 določi v višini 776,4 evra na prebivalca in za leto 2024 v višini 783,03 evra. Želijo si tudi dviga povprečnine za letošnje leto, in sicer s sedanjih 645 evrov na 736,66 evra.
Ministrstvo za finance, ki je konec junija občinam posredovalo svoj izračun, je sicer povprečnino za leto 2023 ocenilo na 639,99 evra, za leto 2024 pa na 640,33 evra. Po dogovoru o višini povprečnine iz septembra lani bi povprečnina za prihodnje leto znašala 647 evrov.
V združenjih občin opozarjajo, da je bila kljub nasprotovanju združenj letna stopnja inflacije izločena iz sistema izračuna povprečnine.
“Če v preteklih letih zaradi nizke stopnje inflacije to dejstvo ni imelo posebej velikega vpliva na višino prejetih sredstev za občine, pa so zdajšnje razmere takšne, da je formulo nujno potrebno ponovno dopolniti z vsakoletno stopnjo inflacije,” so v združenjih zapisali skupnem dopisu, ki so ga v ponedeljek poslali finančnemu ministrstvu.
Zato predlagajo, da se v zakonu o izvrševanju državnih proračunov za leti 2023 in 2024 določi, da se vsakoletna višina povprečnine poveča za znesek medletne inflacije ter ocenjene inflacije po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Podatke glede inflacije pa so upoštevali tudi v svojih izračunih.
Nujna sprememba zakonodaje
Ministrstvo tudi opozarjajo, da je treba pripraviti spremembe zakona o financiranju občin, ki bodo naslavljale probleme “mestnih občin in drugih nepovprečnih občin”. Določiti je treba korektor, ki bo ublažil največja nesorazmerja med prejeto primerno porabo oz. primernim obsegom sredstev ter stroški izvajanja zakonskih nalog, so še zapisali v dopisu, ki so ga v ponedeljek naslovili na ministrstvo.
Predlagajo pa tudi, da se za blaženje posledic dviga cen energentov in električne energije med t. i. zaščitene odjemalce vključi tudi ukrepe za občine in njihove posredne ter neposredne uporabnike proračunov.
