Prihodnost dela je že danes vseprisotna. Naj gre za podjetje, ministrstvo za delo in socialne zadeve, fundacijo, mednarodno svetovalno podjetje ali koncern, vsi poskušajo razumeti kako bomo delali v prihodnosti. Poklici, ki redno sodelujejo z ljudmi bi lahko ostali v večji meri nespremenjeni. A vendar vse storitvene dejavnosti na to niso imune.
Ključno pri tem je, da se šolski sistem čimprej prilagodi trendom gospodarstva in mlade pripravlja na karierne izzive, ki jih čakajo.
Na trg dela bo v prihodnosti vplivala tudi globalizacija. Ta razbija ustaljene vzorce svetovnega gospodarstva. Globalizacija pa ne spreminja le profilov delovnih mest in žarišč proizvodnje. Zaradi tega je vedno večja tudi konkurenca. Posledica je “tekoči trak” tehničnih inovacij in vse večja produktivnost.
Podjetja se morajo prilagoditi tudi novim željam in pričakovanjem zaposlenih. Svet idej na trgu dela v prihodnosti bo drugačen. Pri izbiri delovnega mesta se mladi v veliki meri osredotočajo na smiselnost dejavnosti, pa tudi na prilagodljivost lastnemu življenjskemu slogu.
Ponovno je treba razmisliti tudi o vlogi delodajalca, ki se nenehno in temeljito spreminja. V prihodnosti bodo iskali in zaposlovali predvsem kadre, ki imajo človeške lastnosti in jih avtomatizacija in umetna inteligenca ne moreta nadomestiti. Tehnologija ne nadomešča ljudi, temveč jih na vedno več področjih le podpira.
