Letos mineva 30 let od ponovne uvedbe splošne mature v Sloveniji. V tem obdobju jo je opravilo več kot 255.000 kandidatov, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Po več desetletjih, ko so srednješolski programi zaključevali z različnimi zaključnimi izpiti, je bila leta 1995 ponovno uvedena matura kot ključni pogoj za zaključek gimnazijskega programa in vpis na visokošolski študij. Leta 2002 je sledila še poklicna matura za dijake srednjega strokovnega izobraževanja.
V letu uvedbe se je mature udeležilo 7.891 kandidatov, od tega jih je bilo uspešnih kar 91 odstotkov. Med njimi je 128 dijakov doseglo najmanj 30 točk od možnih 34 in si tako prislužilo naziv zlatega maturanta. V treh desetletjih se je med zlate maturante zapisalo 8.778 dijakov, med katerimi jih je 661 doseglo vse možne točke.
Splošna matura danes predstavlja temeljni izpit za dijake gimnazij. V prvem letu po uvedbi se je v gimnazije vpisalo nekaj več kot 24.000 dijakov, kar je predstavljalo 24 % vseh srednješolcev. V naslednjem desetletju je zanimanje za gimnazije raslo, vrhunec pa doseglo med leti 2007 in 2009, ko so gimnazijci predstavljali 41 % vseh srednješolcev.
Zadnjih petnajst let kaže nekoliko drugačno sliko – delež dijakov v gimnazijah se je zmanjšal. V šolskem letu 2023/24 je bilo v srednje splošne programe vpisanih 28.557 dijakov, kar pomeni 35 % vseh srednješolcev.
