Lani so slovenske bolnišnice poslovale nekoliko bolje kot predhodno leto, vendar to ne pomeni, da so izven nevarnosti. 12 od 27 bolnišnic je kljub temu poslovalo z izgubo, kumulativna izguba celotnega sistema pa je znova presegla kritično vrednost iz leta 2016. Na to seveda vpliva tudi trenutna stavka zdravnikov.
Izguba se kljub izboljšanju poslovanja povečuje
Podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS) kažejo, da so bolnišnice lani ustvarile 31,9 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar je 60,2 odstotka več kot leta 2022. Vendar pa so hkrati izgube zmanjšale le za 33 odstotkov, na 33,5 milijona evrov. To pomeni, da so bolnišnice kljub izboljšanju poslovanja ustvarile še vedno precejšnjo izgubo.
Najslabše je lani posloval Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, ki je imel 20,7 milijona evrov izgube. To je kljub temu 5,4 milijona evrov manj kot leta 2022. Na drugi strani je Splošna bolnišnica Novo mesto dosegla 5,5 milijona evrov presežka, kar je 2,6 milijona evrov več kot leto prej.
Skrb vzbuja predvsem kumulativna izguba bolnišnic, ki se je lani povečala na 204,3 milijona evrov. To je za 17,2 odstotka več kot leta 2022 in s tem že presega vrednost iz leta 2016, ko je bila sprejeta prva sanacija bolnišnic.
Grozi ponovitev scenarija iz leta 2016
Strokovnjaki opozarjajo, da se utegne ponoviti scenarij iz leta 2016, ko je bilo zaradi nelikvidnosti nujno sanirati večino slovenskih bolnišnic. Takrat je država za pokrivanje izgube namenila 136 milijonov evrov.
Težave bolnišnic dodatno poglablja stavka zdravnikov, ki bo po ocenah strokovnjakov še poglobila negativno poslovanje. ZZZS bo moral zaradi manj opravljenih storitev izvajalcem zdravstvenih storitev izplačati manj denarja, kar bo vplivalo na njihovo likvidnost.
Ministrstvo za zdravje pravi, da se zaveda težav in da razmišlja o različnih ukrepih za pomoč bolnišnicam. Za kaj točno gre, še niso razkrili. Jasno je, da bo potrebno ukrepati hitro in odločno, da se prepreči nov kolaps slovenskega zdravstvenega sistema.
