Načrtovana gradnja sežigalnice odpadkov na mariborskem Teznu ostaja ena od pomembnejših tem pred lokalnimi volitvami. Kandidati za mariborskega župana imajo o projektu različna stališča, od podpore gradnji do njenega zavračanja. Razhajajo se tudi pri vprašanju, ali bi morali o naložbi odločati občani na referendumu.
Mitja Zgoznik gradnjo podpira, saj meni, da bi bila sežigalnica pomembna za celotno regijo. Po njegovi oceni bi lahko zmanjšala stroške ravnanja z odpadki, občini pa zagotovila dodatne prihodke. Ob tem poudarja, da bi morala naprava izpolnjevati najstrožje okoljske in zdravstvene standarde.
Nasprotno stališče zagovarja Igor Jurišič, ki sežigalnici odločno nasprotuje. Prepričan je, da bi se moral Maribor usmeriti predvsem v preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Opozarja tudi, da bi takšna naprava za nemoteno delovanje potrebovala stalne količine odpadkov.
Andrej Matvoz pred morebitno odločitvijo zahteva podrobne strokovne analize. Med drugim želi jasne podatke o vplivih na zdravje ljudi, kakovost zraka, izpuste in finančno upravičenost projekta. Posebej izpostavlja potrebo po vključevanju prebivalcev Tezna, ki bi jih morebitna gradnja neposredno zadevala.
Matej Vodopivec pa meni, da bi morali imeti zadnjo besedo občani na referendumu. Ob tem daje prednost krožnemu gospodarstvu, zmanjševanju količine odpadkov in spodbujanju dejavnosti, ki temeljijo na ponovni uporabi izdelkov.
Vprašanje sežigalnice tako ostaja odprto. Poleg gospodarskih in okoljskih vidikov bo pri nadaljnjem odločanju pomembno tudi sodelovanje javnosti, zlasti prebivalcev območja, kjer je objekt predviden.
