Na okrogli mizi Sveta starejših Maribora so razpravljali o izzivih starajoče se družbe, položaju starejših ter možnostih za kakovostnejše bivanje zunaj domov za starejše. Poseben poudarek je bil namenjen konceptu bivalnih skupnosti oziroma sobivanja, ki bi lahko postal ena od pomembnih alternativ klasičnim oblikam bivanja.
Maribor je decembra lani sprejel Strategijo razvoja starosti prijaznega mesta, letos pa se je tudi uradno vključil v Mrežo starosti prijaznih mest in lokalnih skupnosti Slovenije.
Koncept sobivanja je predstavil nekdanji rektor Univerze v Mariboru dr. Danijel Rebolj. Gre za obliko bivanja, pri kateri ima vsak stanovalec svoj zasebni prostor, hkrati pa uporablja večje skupne površine, kot so kuhinje, dnevni prostori, vrtovi, prostori za druženje, rekreacijo ali druge skupne dejavnosti.
Po njegovih besedah takšen način bivanja omogoča več druženja, medsebojne pomoči in nižje stroške, posebej primeren pa je za večgeneracijske skupnosti. Starejši lahko denimo pomagajo pri varstvu otrok, mlajši pa starejšim pri vsakodnevnih opravilih.
Takšne skupnosti so precej razširjene na Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji, kjer jih podpirajo tudi z ustreznimi stanovanjskimi politikami, ugodnimi posojili in rezervacijo zemljišč za skupnostne projekte.
Rebolj meni, da bi lahko podobni modeli tudi pri nas pomagali pri soočanju z osamljenostjo starejših, visokimi stroški bivanja in pomanjkanjem dostopnih stanovanj. Ključni prednosti vidi predvsem v solidarnosti, trajnostnem bivanju in večji kakovosti življenja ob manjši porabi virov.
