Letošnja letina koruze bo občutno slabša od običajne. Pridelek so močno zmanjšali toča, suša, bolezni in škodljivci, posledice pa bodo občutili predvsem živinorejci, ki so od koruzne silaže močno odvisni.
Po besedah specialista za poljedelstvo pri KGZS Zavodu Maribor Timoteja Horvata se pridelek koruzne silaže letos giblje od le nekaj ton do največ okoli 50 ton na hektar. Še večja odstopanja so pri koruznem zrnju, saj so ponekod pridelali le nekaj sto kilogramov na hektar. Pridelek med osmimi in devetimi tonami na hektar letos že velja za zelo dobrega.
V običajnih razmerah je povprečni pridelek okoli deset ton koruznega zrnja na hektar, najboljši pridelovalci pa dosegajo od 15 do 25 ton. Letos so številni posevki precej pod temi vrednostmi.
Težava je tudi v tem, da videz koruze ne pokaže vedno dejanskega stanja pridelka. Storži so pogosto slabše razviti, zrnja je manj, posamezna zrna pa so drobnejša. Horvat navaja primer pridelovalca, ki je na dobrem hektarju na videz lepo razvite koruze namesto običajnih 25 ton požel le okoli osem ton.
Največji pritisk se zato pričakuje pri živinoreji. Koruzna silaža je namreč ena ključnih krm v intenzivni govedoreji, pomanjkanje voluminozne krme pa je po Horvatovih besedah že opazno. Kmetje zato iščejo dodatne vire krme, večje povpraševanje pa je že zvišalo cene.
Cena silažne bale se je ponekod podvojila z okoli 30 na 60 evrov, hektar silažne koruze pa se prodaja za približno 2.000 do 2.500 evrov. Morebitna sprostitev državnih blagovnih rezerv bi lahko del kmetov razbremenila, vendar koruzno zrnje pri govedoreji ne more nadomestiti silaže. Bi pa lahko pomagalo predvsem prašičerejcem in perutninarjem.
Dodaten izziv predstavljajo bolezni in škodljivci. Letos je več bulave sneti, ob deževnem vremenu pa obstaja tudi nevarnost razvoja gliv iz rodu Fusarium in nastanka mikotoksinov oziroma aflatoksinov.
Horvat zato svetuje čimprejšnjo žetev, hitro sušenje ter primerno skladiščenje zrnja. Priporočljiva je približno 13-odstotna vlažnost, s katero se zmanjša tveganje za razvoj plesni. Pri pripravi siliranega šrota iz svežega koruznega zrnja pa priporoča uporabo silirnih dodatkov, ki pomagajo nadzorovati fermentacijo.
