Vinogradniki, ki pridelujejo naravna vina, z javno peticijo pozivajo državo, naj znova uvede prejšnji režim ocenjevanja vin brez zaščitene geografske označbe oziroma označbe porekla. Po njihovem bi morala za takšna vina tudi v prihodnje zadostovati kemijska analiza, saj menijo, da senzorično ocenjevanje po merilih klasičnih vin ni prilagojeno posebnostim naravne pridelave.
Med podpisniki je tudi vinogradnik Radovan Šuman iz Zavrha v Slovenskih goricah, ki se z ekološkim vinogradništvom ukvarja že skoraj tri desetletja. Na sedem hektarjev veliki biodinamični kmetiji prideluje vina z minimalnimi posegi, brez dodajanja sulfitov, večino proizvodnje pa izvozi na tuje trge.
Njegov način pridelave temelji na čim bolj naravnem ravnovesju v vinogradu. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi živali, ki pomagajo pri ohranjanju podrasti in rodovitnosti tal, pri zaščiti vinske trte pa uporabljajo predvsem glino, eterična olja in različne rastlinske pripravke.
Šuman opozarja, da se naravna vina zaradi načina pridelave lahko precej razlikujejo od konvencionalnih. Lahko so motnejša, imajo drugačne arome ali nekoliko višjo vsebnost hlapnih kislin, kar pa po njegovem še ne pomeni, da so slabše kakovosti.
Prav zato pridelovalce moti, da bi se takšna vina ocenjevala po merilih, oblikovanih predvsem za klasično pridelavo. Bojijo se, da bi nova pravila najbolj prizadela manjše ekološke kmetije, ki so svojo prepoznavnost in trg zgradile prav na posebnostih naravne pridelave.
Na drugi strani zagovorniki nove ureditve poudarjajo, da strožji nadzor pomeni predvsem večjo zaščito kakovosti in potrošnikov ter da pomisleki pridelovalcev niso nujno upravičeni.
