Nepremičninski trg na Ptuju in v okoliških krajih tudi poleti ni izgubil zagona. Kot ugotavlja nepremičninska posrednica Tanja Tučič, letos izrazitega dopustniškega zatišja skoraj ni bilo, zanimanje kupcev pa ostaja veliko.
Največ povpraševanja je po stanovanjih, predvsem po novogradnjah, ki jih je na trgu občutno premalo. Ponudba je tako omejena, da nepremičninski posredniki kupcem pogosto ne morejo ponuditi stanovanja, ki bi ustrezalo njihovim željam in pričakovanjem.
Visoko ostajajo tudi cene. Za kvadratni meter stanovanja v novogradnji na Ptuju je treba praviloma odšteti okoli 3.000 evrov ali več, medtem ko se rabljena stanovanja prodajajo tudi za več kot 2.000 evrov na kvadratni meter. Končna cena je seveda odvisna od lokacije, starosti objekta, opremljenosti in ohranjenosti stanovanja.
Razlika v primerjavi s preteklostjo je precejšnja. Pred približno desetimi leti so se cene stanovanj gibale okoli 1.000 evrov za kvadratni meter, danes pa so na številnih lokacijah več kot dvakrat višje.
Tučičeva poudarja, da je prihodnje gibanje cen težko napovedovati, vendar trenutno ni zaznati dejavnikov, ki bi nakazovali večje pocenitve. Dokler bo povpraševanje ostajalo tako visoko, tudi pritisk na rast oziroma ohranjanje sedanjih cen ne bo popustil.
nekoliko drugačna slika se kaže v Halozah. Čeprav je tudi tam zanimanja za nepremičnine precej, podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2021 kažejo na visok delež nenaseljenih stanovanj.
Najbolj izstopajo Cirkulane. Od skupno 1.527 stanovanj jih je bilo po podatkih za leto 2021 nenaseljenih 715, kar predstavlja skoraj 47 odstotkov vseh stanovanj. Uradno je bilo torej prazno skoraj vsako drugo stanovanje.
Podoben trend je mogoče opaziti tudi v Zavrču, kjer je bilo nenaseljenih 361 od skupno 831 stanovanj oziroma okoli 43 odstotkov. V Podlehniku je bilo praznih 429 od 1.087 stanovanj, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov stanovanjskega fonda.
V Žetalah je bilo nenaseljenih približno 31 odstotkov stanovanj, podoben delež so beležili tudi v Vidmu. Med primerjanimi občinami je bil delež najnižji v Majšperku, kjer je bilo nenaseljeno približno vsako četrto stanovanje.
