Kmetje v Slovenskih goricah ob vse pogostejših vremenskih ujmah poudarjajo, da bodo morali predvsem sami poskrbeti za zaščito svojih nasadov, ob tem pa si želijo tudi večje državne podpore pri letalski obrambi pred točo.
Kot pravi Tomaž Toš iz Sadjarske kmetije Toš, je bila letošnja sezona izjemno zahtevna. »Letos smo doživeli že vse po spisku. Med drugim kar štirikratno spomladansko pozebo, o kateri se običajno ne govori veliko. Tu, v Vitomarcih, ni sadjarja, ki ne bi imel poškodovanega vsaj kakšnega nasada,« pojasnjuje. Najhujša pozeba je bila 1. maja, zadnja pa 13. maja, območje pa je trikrat prizadela tudi toča.
Na kmetiji, ki obdeluje okoli 20 hektarjev površin, so prvo točo doživeli še pred namestitvijo zaščitnih mrež, zato je bilo drevje delno poškodovano. Kasnejše neurje je povzročilo manj škode, čeprav je bil prizadet nasad jagod. Toš ob tem poudarja, da dolgoročno ne vidi rešitve v zanašanju na zunanjo pomoč, temveč v sistemskih ukrepih. Med njimi izpostavlja oroševanje proti pozebi, namakalne sisteme ter protitočne mreže. Skupaj s sosedom trenutno urejajo dokumentacijo za oroševalni sistem na približno 10 hektarjih, vendar izvedba še ni časovno določena.
Ob tem se z vremenskimi posledicami soočajo tudi vinogradniki. Vinarstvo Hafner iz Svete Ane poroča o do 90-odstotni škodi v vinogradu z okoli 3.000 trsi, medtem ko je v večjem vinogradu poškodovanih približno 15 odstotkov od okoli 10.000 trt.
Kot pojasnjuje Robi Hafner, so protitočne mreže lahko le delna rešitev, ki pa ob ekstremnih neurjih ne zadošča vedno. »V takem neurju bi verjetno skupaj s protitočnimi mrežami zrušilo še celoten vinograd,« opozarja. Dodaja, da mrež za zdaj še nimajo zaradi zahtevnega terena in starejših nasadov, v prihodnje pa jih bodo verjetno uvedli ob obnovi vinogradov.
