V Sloveniji v okviru zdravstvenih domov deluje 42 centrov za krepitev zdravja, ki so doslej delovali po vnaprej določenem obsegu preventivnih programov. V prihodnje pa se napoveduje sprememba sistema financiranja.
Po novem naj bi bili centri plačani glede na število izvedenih delavnic in dejansko opravljene ure, ne več zgolj po vnaprej določenih kvotah aktivnosti. Skupna letna vrednost programa na državni ravni znaša približno 16,2 milijona evrov.
Centri v praksi pogosto sprožajo deljena mnenja. Del uporabnikov in stroke poudarja njihove pozitivne učinke na preventivo, medtem ko nekateri zdravstveni delavci opozarjajo na pomanjkljivosti obstoječega sistema.
Po vzpostavitvi centrov naj bi se pojavile tudi kadrovke težave v bolnišnicah, saj naj bi se del zaposlenih zaradi boljših delovnih pogojev raje odločal za delo v centrih, kjer ni nočnega dela, dežurstev in nadur.
Na ministrstvu za zdravje sicer poudarjajo, da vpliv centrov na pomanjkanje kadra v drugih delih sistema ni ključen. Navajajo, da je bilo v letih 2024 in 2025 v zdravstvu zaposlenih približno 11.089 medicinskih sester, medtem ko jih v centrih dela okoli 139, kar predstavlja približno en odstotek.
Kljub temu priznavajo, da je obstoječi model financiranja smiselno posodobiti. V praksi se namreč dogaja, da se delavnice včasih izvajajo zgolj zato, da se izpolnijo finančni kriteriji, tudi ob nizki udeležbi.
V pripravi je nov model, ki bi uvedel plačevanje po dejansko opravljenih storitvah, večjo prilagodljivost programov glede na lokalne potrebe ter večji poudarek na kakovosti in učinkih obravnav, ne zgolj na obsegu dela.
