Na območju Ptujskega je spomladanska pozeba v sadovnjakih povzročila veliko škodo, ponekod tudi do popolnega izpada pridelka. V hruškovih nasadih je odpadlo do 70 odstotkov plodov, pri jablanah pa je škoda na nižjih legah dosegla tudi 100 odstotkov, medtem ko je bila na višjih legah do 40-odstotna.
Kot pojasnjujejo v kmetijski svetovalni službi, so bile najhujše posledice prav v nižjih in bolj izpostavljenih legah. Poškodbe so bile izrazite tudi pri koščičarjih, kot so breskve in marelice, ter pri vinogradih, kjer je škoda močno odvisna od mikrolokacije in je na nekaterih območjih dosegla popoln izpad. Prizadete so bile tudi trsne cepljenke, poškodbe pa so se pojavile še pri zgodnjem krompirju, kjer je prišlo do zamika razvoja in zmanjšanja pridelka.
Poleg pozebe kmetijsko proizvodnjo močno obremenjuje tudi suša. V spomladanskem obdobju je na širšem območju primanjkovalo okoli 100 milimetrov padavin, neenakomerna razporeditev pa je razmere še poslabšala.
Sušne razmere so že vplivale na več kultur. Prvi odkos travinja je bil zmanjšan za približno 40 do 50 odstotkov, pri žitih pa so na lažjih tleh opazni slabša rast in manjši klasi, na rodovitnejših tleh pa sušenje rastlin, kar kaže na slabšo kakovost in nižji pridelek.
