Številna evropska mesta v zadnjih letih uvajajo nižje omejitve hitrosti, predvsem na območjih z večjo prisotnostjo pešcev in kolesarjev, kot so stanovanjske soseske, okolica šol in mestna jedra.
Raziskava organizacije Eurocities, v kateri je sodelovalo 38 mest iz 19 evropskih držav, je pokazala, da je približno tri četrtine sodelujočih mest po uvedbi omejitve hitrosti na 30 kilometrov na uro zaznalo upad smrtnih žrtev in hudih prometnih poškodb. Takšni ukrepi so del širše evropske pobude Vizija nič, s katero želi Evropska unija do leta 2050 doseči nič smrtnih žrtev na cestah.
Mesta po uvedbi nižjih omejitev poročajo tudi o zmanjšanju povprečnih hitrosti vozil in manjši ravni hrupa. Raziskava ob tem ni pokazala večjih negativnih vplivov na pretočnost prometa ali bistveno daljših potovalnih časov. Čeprav so se ob uvajanju ukrepov pojavljali pomisleki glede morebitnih zastojev ter nasprotovanja dela javnosti in politike, se je odnos prebivalcev po uvedbi omejitev v številnih primerih izboljšal. Po podatkih organizacije Eurocities je 65 odstotkov mest ocenilo, da zaradi novih omejitev niso zaznali večjih težav z zastoji.
Na pomen umirjanja hitrosti opozarjajo tudi v Sloveniji. Agencija za varnost prometa izpostavlja, da je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč in hkrati najpogostejši razlog za nesreče s smrtnim izidom. Policija je lani zabeležila več kot 124 tisoč primerov prekoračitve hitrosti.
Statistika kaže tudi veliko razliko pri posledicah prometnih nesreč glede na hitrost vožnje. Pri trčenju s hitrostjo 30 kilometrov na uro je verjetnost smrti pešca okoli 10 odstotkov, medtem ko pri hitrosti 50 kilometrov na uro tveganje naraste na približno 80 odstotkov.
