Na 32. redni seji mestnega sveta bo med drugim obravnavana Občinska celostna prometna strategija Mestne občine Maribor (OCPS MOM), ključni strateški dokument, ki določa smernice za celovito načrtovanje prometa in mobilnosti v mestu. Strategija nadgrajuje prejšnjo Celostno prometno strategijo iz leta 2016 ter nadaljuje prizadevanja za večjo uporabo trajnostnih oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in javni potniški promet, hkrati pa uvaja omejitve za pretirano rabo osebnih avtomobilov.

Pripravo dokumenta vodi doc. dr. Marjan Lep z Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo ter arhitekturo Univerze v Mariboru, v sodelovanju s podjetjema ZUM d.o.o. in SWIROO, prometne storitve, d.o.o. Namen strategije je vzpostaviti varen, dostopen, učinkovit in trajnosten prometni sistem, pri čemer se celovito obravnavajo vsi prometni podsistemi.

Analize, ankete in sodelovanje javnosti so pokazali, da so še vedno prisotni izzivi na področju javnega potniškega prometa, prometnih navad dnevnih migrantov ter neenakomerne dostopnosti storitev v različnih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.

Kot navaja strategija: “Maribor bo mesto kratkih razdalj, kjer bodo hoja, kolesarjenje in javni potniški promet prevladujoči načini potovanja. Raba osebnega avtomobila bo smiselno omejena, zlasti pri kratkih poteh, v stanovanjskih soseskah in v mestnem središču.”

Cestno omrežje bo organizirano po jasni hierarhiji, določeni v Občinskem prostorskem načrtu. Primarne mestne prometnice in nove povezave, vključno z južno obvoznico ter predorom pod Partizansko cesto, bodo skrbeli za zbiranje in preusmerjanje prometa ter razbremenitev notranjih mestnih ulic pred tranzitnim prometom. Predor bo omogočil umik tranzitnega motornega prometa pod površje, kar bo Partizansko cesto preoblikovalo v mestno ulico z več prostora za pešce, kolesarje in javni potniški promet.

Mestni prostor bo postopno sproščal površine za mirujoči promet, ki jih bodo nadomestile koncentrirane parkirne rešitve, med drugim tudi parkirna hiša pod Glavnim trgom. Strategija vključuje tudi razvoj prometnega modela, ki bo temeljel na realnih podatkih in simulacijah. Model bo združeval informacije o prometnih tokovih, uporabi prostora in potovalnih navadah ter omogočal analizo obremenitev obstoječega sistema in preverjanje učinkov načrtovanih ukrepov.

Prejšnji članekV Mariboru se nadaljuje prestrukturiranje industrije
Naslednji članekBrezposelnost na mariborskem območju rahlo narasla, povpraševanje po določenih poklicih ostaja visoko