V številnih slovenskih občinah izražajo nezadovoljstvo zaradi novega načina določanja državnega sofinanciranja investicij, ki temelji na posodobljenem izračunu razvitosti. Po teh izračunih bi brez finančne podpore ostalo 34 občin, med njimi tudi Ptuj.
V preteklih dveh letih so imele pravico do sofinanciranja vse občine, pri čemer je delež podpore znašal med 50 in 100 odstotki. Polno, stoodstotno financiranje iz državnega proračuna je takrat prejemalo 34 občin, po novem sistemu pa se je njihovo število povečalo na 81.
Spremembe izhajajo iz lani sprejete novele zakona o financiranju občin, ki je na novo opredelila merila za ocenjevanje razvitosti. Ministrstvo za finance je na tej podlagi oblikovalo enotni kompozitni kazalnik, s katerim primerja stopnjo razvitosti posamezne občine s slovenskim povprečjem in temu prilagaja višino sofinanciranja.
Po podatkih ministrstva bi v prihodnjih dveh letih do sredstev ne bilo upravičenih 34 občin, medtem ko bi jih preostalih 178 od skupno 212 prejemalo podporo v različnem obsegu.
Med občinami brez pravice do sofinanciranja so:
Ajdovščina, Ankaran, Bled, Bohinj, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Divača, Ilirska Bistrica, Izola, Komenda, Koper, Kranjska Gora, Krško, Ljubljana, Maribor, Mengeš, Mežica, Mirna, Mirna Peč, Naklo, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Podčetrtek, Postojna, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Radenci, Slovenj Gradec, Šempeter-Vrtojba, Šoštanj, Trzin in Velenje.
Prizadete občine opozarjajo, da zmanjšanje ali ukinitev državnih sredstev pomeni zamike pri izvajanju projektov, v nekaterih primerih pa celo njihovo opustitev. To lahko resno ogrozi razvoj infrastrukture, potrebne za delovanje šol, vrtcev in komunalnih storitev.
Na vladni strani ob tem poudarjajo, da so možne še določene prilagoditve sistema. Ena od predlaganih rešitev je, da bi vse občine, tudi najbolj razvite, prejemale vsaj 50-odstotno sofinanciranje občinskih naložb.
