Odbor državnega zbora za delo je v sredinem večeru na plenarno obravnavo poslal dopolnjene predloge sprememb zakonov o starševskem varstvu ter o praznikih in dela prostih dnevih. Prvi predlog izboljšuje položaj rejnikov, drugi pa razširja uradno poimenovanje praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust).
Vladna novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvaja 15 dni starševskega dopusta za rejnike otrok, starih med osem in 15 let. Poleg tega črta možnost 20-odstotnega zvišanja otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki ne obiskujejo vrtca.
Do dodatka za velike družine bodo po novem, če bo zakon sprejet, upravičeni tudi drugi skrbniki otrok, med njimi rejniki. Predlog daje tudi zakonsko podlago za pridobivanje podatkov od Ajpesa. Odbor ga je soglasno potrdil, z desetimi glasovi za.
Ni pa podprl predlogov NSi o spremembah zakonov o urejanju trga dela in o socialnovarstvenih prejemkih. Predlagatelji so želeli hitrejši izbris iz evidence brezposelnih ter možnost začasnega izplačila socialne pomoči v materialni obliki v primerih neplačanih stroškov, na primer za elektriko in komunalne storitve.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je poudaril, da vlada zavrača predlog o socialnovarstvenih prejemkih, saj namesto dodatnih pogojev podpira krepitev dela centrov za socialno delo. Spomnil je, da že velja zakon o nujnih ukrepih za javno varnost, ki omogoča izplačilo pomoči v naravi. Za predlog so bili štirje poslanci, proti devet.
Kritičen je bil tudi do predloga hitrejšega izbrisa brezposelnih iz evidenc, saj bi to po njegovem mnenju zmanjšalo možnosti za uspešno vključevanje na trg dela. Izpostavil je, da je brezposelnost trenutno najnižja v zgodovini samostojne Slovenije.
Brez podpore je ostal še predlog zakona o popravi krivic pri odmeri pokojnin, ki so ga zbrali volivci pod vodstvom Pavla Ruparja. Nanašal se je na obdobje med letoma 2013 in 2022 ter opozarjal na razlike med odmernim odstotkom za moške in ženske. Feketija je ob tem spomnil, da je bila reforma sprejeta v času gospodarske krize, ki je prizadela vse prebivalce, ne le upokojence.
