Z januarjem bodo stanovalci domov za starejše in njihovi svojci prejeli prve račune za institucionalno dolgotrajno oskrbo, ki bodo močno razbremenili njihove denarnice. Domovi po Sloveniji jih izdajajo neenotno, a vsi v prvi polovici meseca.

Pravice zavarovanih oseb

Zavarovane osebe, ki jim je z odločbo priznana pravica do dolgotrajne oskrbe, lahko koristijo pomoč pri osnovnih ter podpornih vsakodnevnih opravilih in pri zdravstveni negi. Obseg in vrsta storitev sta določena glede na kategorijo oskrbe, ki jo zavarovanec doseže po uradni oceni.

Poleg osnovnega paketa je mogoče uveljavljati še dve dodatni storitvi – e-oskrbo ter programe za ohranitev in izboljšanje samostojnosti, razen kadar posameznik biva v instituciji in prejema celodnevno oskrbo.

Uvedba dolgotrajne oskrbe je že v preteklem letu povzročila nekaj zapletov: delodajalske organizacije so se zavzemale za prestavitev začetka pobiranja prispevkov, izvajanje pa se je nazadnje preložilo v letošnje leto.

Prijave in dostopnost oskrbe

V obdobju približno šestih tednov po uvedbi možnosti prijave v sistem dolgotrajne oskrbe so lani v centrih za socialno delo prejeli okoli 1100 prošenj za uveljavitev pravic do oskrbe na domu.

Ker se stroški bivanja v domovih za starejše znižujejo, je nastanitev dostopnejša širšemu krogu ljudi, ki si je prej niso mogli plačati. Zaradi večjega zanimanja se tako odpira tudi vprašanje, ali bo treba povečati število razpoložljivih mest.

Posebnosti in izzivi

Slavič kot eno izmed težav izpostavlja dolgotrajno oskrbo odraslih z duševnimi motnjami, saj njihove pravice niso enake kot pri drugih uporabnikih. Kljub temu pa naj bi se tudi na tem področju kazali prvi pozitivni premiki.

Če želi zavarovanec uveljavljati pravice iz dolgotrajne oskrbe, ne more hkrati koristiti nekaterih drugih pravic, ki jih Zakon o dolgotrajni oskrbi navaja kot primerljive – na primer dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebno asistenco, razen če zakon o osebni asistenci določa drugače. To pomeni, da so stanovalci imeli možnost sami izbrati, ali se bodo vključili v nov sistem.

Finančne olajšave

Oskrbovanci zdaj plačujejo le nastanitev in prehrano, oskrba pa je vključena v ceno, zato se pri novih tarifah največja finančna olajšava občuti pri tistih, ki potrebujejo največ pomoči. Večina teh oseb je sicer do 1. decembra prejemala dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega pa sedaj niso več upravičeni.

Prejšnji članekPrva faza projekta Park ob Pekrskem potoku dobila gradbeno dovoljenje
Naslednji članekZaostrene kazni in nadzor nad bolniškim staležem z novim interventnim zdravstvenim zakonom