V Sloveniji se tudi letos nadaljuje porast števila insolvenčnih postopkov nad podjetji. V prvih devetih mesecih je bilo začetih devet odstotkov več postopkov kot v enakem obdobju lani. Analiza Prve bonitetne agencije – ebonitete.si – kaže, da so se povečale tako skupne obveznosti podjetij v postopkih kot tudi število izgubljenih delovnih mest.
Gre že za drugo zaporedno leto, v katerem narašča število novih postopkov nad gospodarskimi subjekti, tako pravnimi osebami kot samostojnimi podjetniki. Do septembra je bilo sproženih 849 insolvenčnih postopkov, kar pomeni devetodstotno rast v primerjavi z lanskim devetmesečjem. Med njimi je bilo 797 stečajev (osemodstotno povečanje), začetih pa je bilo tudi sedem postopkov prisilne poravnave, medtem ko je bil lani v tem času začet le en tak postopek.
Na podlagi dosedanjih rezultatov bi lahko leto zaključili s približno 1132 začetimi postopki (lani 1044), od tega okoli 1063 stečaji.
Obveznosti podjetij, vključenih v postopke, so v devetih mesecih letos dosegle 400,1 milijona evrov. Prav tako je bilo zabeleženih 3431 izgubljenih delovnih mest, kar predstavlja 14-odstotno rast.
Kot poudarjajo v Prvi bonitetni agenciji, se dogajanje ujema s trendi v tujini, kjer se število insolvenčnih postopkov prav tako opazno povečuje, pri čemer je bil v nekaterih državah trend rasti prisoten že v letu 2023 in je še izrazitejši. Med razlogi izpostavljajo globalne pritiske, kot so vztrajno visoke obrestne mere, geopolitične napetosti, drago energijo, zmanjšano povpraševanje, previdnost pri investiranju in upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v svetovnem merilu – dejavnike, ki močno vplivajo na stabilnost poslovanja podjetij.
Največji skok števila insolvenčnih postopkov je bil letos v zasavski regiji (200-odstotna rast, 12 postopkov), koroški (71-odstotna rast, 12 postopkov) ter podravski regiji (36-odstotna rast, 160 postopkov). Največ postopkov je bilo zabeleženih v osrednjeslovenski regiji, kjer je tudi največ gospodarskih subjektov – 358 postopkov oziroma 12 odstotkov več kot lani. Upad so zabeležili v pomurski (–18 %, 28 postopkov), gorenjski (–14 %, 50 postopkov) in savinjski regiji (–13 %, 83 postopkov).
Po dejavnostih je bilo največ postopkov v gradbeništvu (229, kar pomeni 22-odstotno rast), sledijo trgovina in popravila vozil (141, enoodstotni padec), promet in skladiščenje (100, petodstotna rast), gostinstvo (96, 26-odstotna rast) ter predelovalne dejavnosti (94, 22-odstotna rast).
Analiza finančnih rezultatov za leto 2024 razkriva, da je bilo dolgoročno plačilno nesposobnih več kot 19.800 podjetij in samostojnih podjetnikov, kar predstavlja skoraj 16 odstotkov vseh subjektov z razpoložljivimi podatki. Takšen delež po oceni agencije pomeni neugodno izhodišče za prihodnje, zelo negotovo obdobje. Opozarjajo, da trenutni trendi nakazujejo dodatno poslabšanje, kar bi se lahko odrazilo že v finančnih rezultatih za leto 2025.
Opozarjajo tudi, da so podatki o dolgoročni plačilni nesposobnosti vedno objavljeni z večmesečnim zamikom. Do konca septembra je imelo aktivno blokado na vsaj enem bančnem računu 4231 gospodarskih subjektov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Gre za nadaljevanje poslabšanja, ki se je začelo v letu 2023, potem ko je med letoma 2017 in 2022 število blokad upadalo.
V prvih devetih mesecih je imelo vsaj en dan blokade 15.008 subjektov, kar je tri odstotke več kot leto poprej. To kaže na slabšo plačilno disciplino in vse več težav podjetij pri poravnavanju zapadlih obveznosti, kar pogosto vodi v blokado računov, poudarjajo v Prvi bonitetni agenciji.
