Po tem, ko je Mestna občina Maribor prevzela upravljanje vinograda na Piramidi, je zdaj sklenila dogovor tudi za upravljanje dela vinogradov na sosednjem griču Kalvarija. Župan Saša Arsenovič pričakuje, da bo kmalu dosežen tudi dogovor o prevzemu Račjega dvora, o njegovem ponovnem oživljanju pa so v sredo razpravljali v Umetnostni galeriji Maribor (UGM).
Račji dvor, nekoč benediktinsko trgovsko posestvo ob vznožju Kalvarije, je danes v lasti države. V preteklosti je bil znan po gostilni in stanovanjih, danes pa v njem prebivata le še dva stanovalca. Z objektom upravlja Biotehniška šola Maribor, ki uporablja del prostorov za skladišča, preostali del kompleksa pa sameva in propada.
Direktorica UGM Simona Vidmar Čelik je poudarila, da je Račji dvor prostor izjemnih možnosti, a tudi prostor, ki ga je čas pustil za sabo. Njegova bogata zgodovina odpira vprašanja o tem, kako ga zaščititi, razvijati in znova približati prebivalcem.
Razprava je potekala v okviru evropskega projekta reCITYing, ki se ukvarja z oživljanjem zapuščenih mestnih prostorov skozi umetnost in arhitekturo. V projektu sodelujejo partnerji iz Maribora, Genove, Barcelone, Hannovra in Montpellierja. V tem okviru bodo danes v Račjem dvoru odprli dve umetniški instalaciji mladih arhitektov – Kje se skrivaš, Račji dvor? (avtorjev Lene Uranjek in Ishaka Hadžibajrića) ter Paleta aktivnosti 638 497/3 (avtorjev Maše Perc in Žige Miholiča).
Župan Arsenovič je pojasnil, da si občina že šest let prizadeva prevzeti Račji dvor, saj meni, da bi ga lahko bolje upravljala. Objekt vidi kot del širše zasnove urejanja gričevnatega zaledja mesta, katere del je tudi obnova vinogradov na Piramidi.
Vodja projekta obnove Piramide v Javnem holdingu Maribor, Aljaž Bratina, je dodal, da so podpisali dogovor za upravljanje šestih hektarjev vinogradov na Kalvariji, med drugim tudi tistih med stopnicami in Račjim dvorom.
Ravnatelj Biotehniške šole Maribor, Anton Krajnc, je povedal, da šola objekta ne potrebuje za svojo dejavnost in ga uporablja zgolj za skladišča. V preteklosti so izvajali le nujna vzdrževalna dela, denarja za temeljito obnovo pa nimajo.
Suzana Vešligaj iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je opozorila, da je Račji dvor od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in da se je do danes ohranila njegova poznobaročna podoba. Obžaluje, da tako pomemben objekt propada, ter spomnila, da je bilo v 90. letih načrtovano odprtje muzeja na prostem, a se projekt nikoli ni uresničil.
Arhitekt Stojan Skalicky je poudaril, da Račji dvor nujno potrebuje novega lastnika. S študenti je razvil več idej, med drugim gradnjo razglednega stolpa in oživitev Wagnerjeve hiše kot izkustvenega prostora brez elektrike in vode.
Župan Arsenovič pričakuje konstruktivno sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj si občina želi najti rešitve, ki ne bodo predrage in bodo omogočile finančno vzdržnost projekta.
Ker se Račji dvor nahaja na vodovarstvenem območju, bo pri obnovi treba upoštevati tudi okoljske omejitve. Mateja Klaneček z Direkcije RS za vode je pojasnila, da je obnova dopustna, dokler se objekt ne povečuje in ne povzroča dodatnih obremenitev prostora.
Direktor Zavoda za turizem Maribor, Jure Struc, v Račjem dvoru vidi velik turistični potencial, mestni viničar Stane Kocutar pa opaža podobnosti z dunajskimi mestnimi vinogradi. Tudi Helena Cvikl, nekdanja direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, meni, da bi Račji dvor lahko ponovno zaživel v izobraževalne namene – kot je bilo načrtovano že nekoč.
