Razredniki opozarjajo, da se število odsotnosti med učenci vztrajno povečuje, medtem ko ministrstvo poudarja, da šole nimajo pravice preverjati zdravniških potrdil. V povprečju učenec v Sloveniji izpusti kar 120 ur pouka na leto, kar predstavlja 13,4 odstotka vseh predvidenih ur.
Odločitev o tem, ali je odsotnost opravičena, je v rokah razrednika. Starši morajo opravičilo predložiti v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo, razrednik pa ga lahko, če meni, da ni ustrezno, zavrne. Če se odsotnosti ponavljajo ali obstaja sum zanemarjanja, je šola dolžna obvestiti center za socialno delo.
Učitelji opažajo porast opravičil, ki ga povezujejo s spremenjenimi družbenimi okoliščinami, drugačnim odnosom staršev do šole in obsežnimi obšolskimi dejavnostmi. Starši lahko sami opravičijo odsotnost do štirih dni, za daljše pa je potrebno zdravniško potrdilo, ki pa ga šole ne smejo preverjati.
Elektronski sistemi, kot je e-Asistent, jasno kažejo, da odsotnosti niso več izjema. Večina učencev manjka med 8 in 14 odstotki ur, a obstajajo tudi skrajni primeri. Na eni celjski osnovni šoli so lani zabeležili 12 učencev z več kot 300 odsotnimi urami, povprečje teh pa je znašalo kar 452 ur – skoraj polovico šolskega leta.
Največji problem je, da šole nimajo pravne podlage za preverjanje pristnosti opravičil. To pogosto vodi v napete odnose med starši in učitelji, saj lahko učitelji zahtevajo zdravniško potrdilo tudi za krajše izostanke.
Naraščajoče odsotnosti pomenijo velik izziv: na eni strani je treba varovati zasebnost in spoštovati medicinsko dokumentacijo, na drugi pa poskrbeti, da učenci ne izgubljajo stika z učnim procesom in vrstniki. Če se razkorak ne bo zmanjšal, bodo največjo ceno plačali učenci sami.
