Triletni nacionalni program pomoči vinogradnikom, ki se izteka konec letošnjega leta, je bil za številne pomembna rešilna bilka – a očitno le začasna. V okviru ukrepov je bilo v dveh letih izplačanih 2,8 milijona evrov za odstranjevanje okuženih trsov, kar je omogočilo delno obnovo nasadov, a dolgoročna učinkovitost ostaja vprašljiva.

Trenutno epidemiološko stanje bolezni je alarmantno, vendar tudi nekoliko nejasno. Kot poudarjajo strokovnjaki, so se simptomi letos poleti izrazito pokazali, zlasti na Ormoškem in v širšem območju Slovenskih goric ter Haloz, a še ni povsem jasno, ali gre za večjo razširjenost okužb ali le za posledico vremenskega stresa pri trti.

Direktor KGZ Ptuj, Andrej Rebernišek, opozarja, da škropljenje enega vinograda ne zadostuje, če sosed tega ne stori – širjenje bolezni se v takšnih pogojih nadaljuje brez ovir.

Po izteku trenutnega programa pomoči se vinogradniška skupnost znova znajde pred številnimi vprašanji in negotovostjo. Vinarji pričakujejo, da bo analiza letošnje sezone jasneje pokazala razsežnost škode, kar bi lahko odprlo možnosti za nove ukrepe – bodisi v obliki podaljšanja obstoječega modela ali povsem novih, bolj ciljno usmerjenih strategij.

Prejšnji članekPrva dražba za kompleks MLM brez uspeha – usoda premoženja še negotova
Naslednji članekSkupna prenova vodovodnega omrežja v Spodnjem Podravju dobiva konkretno podobo