Državni zbor je z večino glasov (50 za, 34 proti in 3 vzdržani) potrdil zakon, ki omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon določa, da ima odrasla oseba, ki je sposobna odločanja in trpi zaradi neozdravljive bolezni, pravico do take odločitve – pod pogojem, da so bile vse možnosti zdravljenja izčrpane in da ni več realnega upanja na ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja. Pravice pa ne bo mogoče uveljaviti, če je trpljenje posledica duševne bolezni.
Postopek se začne pri zdravniku, kjer pacient napove svojo namero. Če tudi po dveh pogovorih z zdravnikom vztraja pri odločitvi, vloži uradno vlogo. Zdravnik vlogo posreduje komisiji, skupaj s svojo oceno o tem, ali so pogoji izpolnjeni. Bolnik se nato sam odloči za način vnosa učinkovine in jo tudi samostojno aplicira.
Zdravniško potrdilo o smrti ne bo kot vzrok navajalo pomoči pri končanju življenja, temveč bo kot neposredni vzrok navedena huda bolezen ali trajna zdravstvena okvara.
Predlog NSi, da bi se kot vzrok smrti uradno navedla zakonsko dovoljena samousmrtitev, ni bil sprejet. V NSi opozarjajo, da bi takšna rešitev lahko izkrivila statistiko umrljivosti in s tem vplivala na ocenjevanje uspešnosti zdravljenja.
Zakon temelji na izidu posvetovalnega referenduma iz leta 2024, kjer je 54,89 % volivcev podprlo ureditev pravice, medtem ko jih je 45,11 % glasovalo proti.
