Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru se že od začetka bori s številnimi težavami in nikoli ni doseglo svojega polnega potenciala. Čeprav so bili ob gradnji načrti zelo ambiciozni, je letališče ves čas ostalo v senci kot dopolnilna prometna točka. V preteklosti so se pojavljale različne pobude za njegovo oživitev – od prenosa upravljanja na mariborsko mestno občino prek holdinga do interesov zasebnih vlagateljev, ki so želeli vzpostaviti servisne delavnice za letala. Kljub temu pa nobena od teh pobud ni obrodila sadov.
Lansko poletje je območje prizadelo močno neurje s točo, ki je precej poškodovalo streho terminala. Čeprav je od takrat minilo že leto dni, popravila še niso bila izvedena. Po zagotovilih Ministrstva za infrastrukturo je sanacija strehe zdaj njihova glavna prednostna naloga. Pred kratkim se je zaključil razpis za izbor izvajalca popravil. Če ne bo zapletov, kot je morebitna pritožba na razpis, bi lahko z deli začeli avgusta 2025.
Veliko manj obetavna je celovita prenova terminala. Junija sta bili zavrnjeni edini dve ponudbi, ki sta prispeli na razpis, saj nista izpolnjevali razpisnih pogojev. Ministrstvo bo zato postopek ponovilo in novo javno naročilo objavilo v kratkem.
Hkrati tečejo tudi priprave na sprejetje državnega prostorskega načrta za območje letališča, ki je ključen za morebitne nadaljnje investicije in gradnjo objektov po meri vlagateljev. Čeprav je še pred kratkim kazalo, da bi lahko bil načrt potrjen prihodnje leto, se je zdaj časovnica zamaknila – na ministrstvu pravijo, da je sprejetje predvideno šele maja 2027, in še to samo, če bo vse potekalo brez zamikov in zapletov v postopkih usklajevanja z nosilci urejanja prostora.
Sprejem prostorskega načrta je sicer temeljni pogoj za prihodnje razvojne korake, vključno z morebitnim podaljšanjem vzletno-pristajalne steze. V tem okviru se trenutno pripravljajo posodobljene podlage za zasnovo zmanjšanega obsega prostorskih ureditev, s katerimi bodo preverili, ali je podaljšanje steze sploh smiselno in potrebno.
