V Podravju je tudi letošnja pomlad prinesla neprijetno jutranje presenečenje, saj so se temperature ponekod spustile do minus dveh stopinj Celzija, kar je za številne sadjarje pomenilo velik udarec. Najhuje so bile prizadete občutljive rastline, predvsem koščičarji – breskve, slive in češnje, ki so v fazi cvetenja izredno ranljive.
Podnebne spremembe povzročajo vse zgodnejše brstenje, kar pomeni, da so rastline vsako leto prej izpostavljene spomladanski pozebi. To pa ne vpliva le na letino, temveč tudi na dolgoročne strategije sadjarjev, saj mnogi že razmišljajo o zamenjavi sort in prilagajanju pridelovalnih metod.
Čeprav obstajajo ukrepi za zaščito, kot sta oroševanje in protitočna mreža, ti pogosto ostajajo nedosegljivi zaradi visokih stroškov. Številni sadjarji menijo, da bi bila večja državna pomoč v obliki subvencij ali financiranja zavarovanj več kot dobrodošla.
V zadnjih letih se pojavljajo tudi alternativne rešitve – mreže proti mrazu, dimljenje in biološki pripravki. Njihova uporaba sicer narašča, a ostaja vprašanje, koliko dejansko pripomorejo v praksi, ko udari nenapovedana pozeba. Poleg tega za sadjarje velik problem ostaja dolgotrajna birokracija.
