Ministrstvo je v zadnjih tednih predstavilo paket kmetijskih zakonov, ki so trenutno v javni obravnavi, po različnih območnih enotah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V Ljubljani in Kranju so potekale predstavitve v živo, medtem ko so drugod te potekale prek video povezave, kar je med prisotnimi povzročilo nemalo razočaranja.
“Od več kot 700 strani zakonodajnih predlogov so nam predstavili zgolj 40 strani povzetkov, podrobnosti nismo izvedeli, ministrice ni bilo, prek videa pa se razprava ne razvije tako, kot bi se v živo,” je opozoril Denis Hrga, predsednik Sveta OE KGZS Ptuj. Na ministrstvu so na očitke odgovorili, da digitalna komunikacija omogoča boljši izkoristek časa, saj so strokovni sodelavci trenutno obremenjeni z usklajevanjem zakonodajnih predlogov.
Poleg načina predstavitve je nezadovoljstvo povzročila tudi vsebina zakonov. Pojavile so se celo pobude za umik predlogov, saj naj bi bili pripravljeni brez ustreznega posvetovanja z javnostjo. Ministrstvo to zavrača in poudarja, da je cilj zakonodajnega paketa povečati samooskrbo in prodajo lokalne hrane, preprečiti goljufije v preskrbovalni verigi, zmanjšati birokratske ovire in količino zavržene hrane ter narediti podeželje privlačnejše za mlade.
Na območni enoti ptujskega zavoda so v odzivu na predloge dodali zahtevo po jasnejši opredelitvi pravice do opravljanja kmetijskih del. Trenutni predlog določa, da se ta lahko opravljajo kadarkoli, če so nujna za pridelek, razen če to omejujejo drugi predpisi. “Ta del o nujnosti je odveč – kako naj to dokazujemo? Če škropimo vinograd ponoči, ker je tako bolje, ali se v nedeljo peljemo s traktorjem, nas sosedje motijo. Ne bomo mi dokazovali, ali je delo nujno ali ne,” je bil jasen direktor KGZS Ptuj Andrej Rebernišek. Dodal je še, da so občinski odloki, ki se nanašajo na kmetijska opravila, podrejeni zakonu, zato je potrebna jasnejša določitev pravic kmetov.
