V Sloveniji se na državni in regijski ravni soočamo z upadom števila krvodajalcev. Kljub temu ni bojazni, da bi krvi primanjkovalo. Skupno so krvodajalci v letu 2023 darovali približno 41.200 litrov krvi.

Kot je pojasnil Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije, je kri lani darovalo 91.709 oseb, kar je 3.987 manj kot leto prej. Na območju Pomurja je darovalo kri 5.338 posameznikov. Kljub temu je bila preskrba s krvjo v državi nemotena, saj so se potrebe po krvi zmanjšale zaradi manjšega števila hudih prometnih nesreč, učinkovitejših operativnih programov in manj velikih kirurških posegov.

Tudi v Pomurju se je število krvodajalcev nekoliko zmanjšalo. Na območju Gornje Radgone je lani kri darovalo 1.065 ljudi (v letu 2022 jih je bilo 1.156), v Ljutomeru 951 (prej 872), v Lendavi 977 (prej 875) in v Murski Soboti 2.345 (prej 2.516). Skupno je bilo v Pomurju darovanih okoli 2.400 litrov krvi.

Brezplačno krvodajalstvo v Sloveniji sega v leto 1953. Kri lahko darujejo zdravi posamezniki, stari med 18 in 65 let, ki tehtajo vsaj 50 kilogramov. Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri, pri čemer morajo upoštevati, da v zadnjem letu niso bile noseče.

Prejšnji članekStanovalci na Masarykovi ulici zavračajo državne ponudbe za odkup nepremičnin kljub zvišanju odškodnin
Naslednji članekVlom v avtomobile v Mariboru in na Ptuju povzroča vse večjo škodo