Maribor se že vrsto let sooča z vandalizmom, ki presega zgolj mazaške napade in posega v širši družbeni kontekst. Dva odmevna primera – homofobni grafiti na knjigarni Mariborka in antisemitski napisi na Sinagogi Maribor – sta nazorno pokazala, kako se sovražnost in nestrpnost manifestirata v javnem prostoru.
Knjigarna Mariborka, poznana kot prostor raznolikosti, kulture in dialoga, je v zadnjih mesecih postala tarča več napadov, ki so ji povzročili materialno škodo in vzbudili skrb zaradi sovražnosti, ki se kaže v mestu. Grafit “SMRT PEDROM”, nalepke s skrajnimi slogani ter posprejana vrata so bili zgolj zadnji v vrsti napadov, ki jih doživlja knjigarna. Pesnica Anja Zag Golob, ki je pred dvema letoma odprla knjigarno, opozarja, da pomanjkanje določnega ukrepanja oblasti omogoča ponavljanje tovrstnih incidentov. Po njenih besedah je ključen problem pomanjkanje dolgoročnih programov za izobraževanje mladih in preprečevanje radikalizacije.
Le mesec in pol kasneje je direktor mariborske sinagoge Boris Hajdinjak poročal o antisemitskih napisih, ki so jih neznanci pustili na zidovih sinagoge. “Smrt Judom, slava Sloveniji”, “Judi so zlo sveta” – napisi, ki se neposredno navezujejo na skrajne ideologije, so v mestu z bogato judovsko zgodovino vzbudili zaskrbljenost in ogorčenje. Hajdinjak poudarja, da je to dvojni problem – poškodba kulturnega spomenika državnega pomena in izraženo sovraštvo do manjšinske skupnosti. Hajdinjak je še opozoril, da to ni osamljen incident, temveč simptom širše družbene klime, ki je vse bolj naklonjena sovražnemu govoru. Po njegovem mnenju je problematično predvsem nepoznavanje zgodovine in pomanjkanje osnovnega izobraževanja, kar vodi do tovrstnih dejanj.
Iz PU Maribor sporočajo, da statistike ne vodijo po kategoriji “vandalizem”, v splošnem pa pojasnjujejo, da policija pogosto obravnava vandalizem kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika. Policijska uprava Maribor letno obravnava med 330 in 430 primerov kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, pri čemer skoraj polovica teh primerov pade na širše območje Maribora. Lani je delež preiskanosti teh kaznivih dejanj znašala dobrih 25%.
Policija pri tem poudarja, da je varnostna situacija na določenem območju odvisna tudi od tesnega sodelovanja občanov in lokalne skupnosti. To pomeni, da morajo biti vsi skupaj pozorni na dogajanje v svojem okolju, da občani delujejo samozaščitno in sproti obveščajo policijo, kar omogoča bolj odzivno in načrtno ukrepanje na posameznih območjih.
Policija in strokovnjaki opozarjajo, da je vandalizem pogosto posledica prikritih družbenih napetosti, pomanjkanja izobraževanja in zlorabe alkohola ali drugih substanc. Ob tej priložnosti policija poziva tudi starše, da se o vandalizmu, ki ga pogosto povzročajo mladostniki, pogovorijo s svojimi otroci in pojasnijo pomen vseh posledic, ki nastajajo ob takšnih kaznivih dejanjih.
Napadi neznancev na odprto družbo, ki ceni strpnost in različnost, ne smejo biti relativizirani ali obravnavani z dvojnimi merili. V času, ko je treba braniti svobodo, so takšna dejanja nesprejemljiva in zahtevajo jasno obsodbo ter ukrepe.
Vprašanje, ki ostaja, je, ali bomo v Mariboru uspeli pravočasno nasloviti to problematiko in preprečiti, da se tovrstni incidenti nadaljujejo ter eskalirajo v še hujše oblike nestrpnosti in nasilja?
